Kriptovalute (tehnologija, trgovanje, borze...)

uuu

Fizikalc
19. jun 2010
1.766
14
38
Bogo, niti malega poka ni bilo :valjamse:


Kako da ne, toliko lambotov težko najdeš na kupu, kot jih je bilo pred stavbo konference :evil:

DdKkWGIX4AAHGw7.jpg



sicer pa se tehnologija lepo razvija naprej v pravo smer:

core klient je z zadnjo verzijo dobil popolno podporo za segwit

Število LN vozlišč na mainnetu strmo raste in z velikostjo postaja vedno bolj decentraliziran, navkljub začetni skepsi, da bo to močno centralizirana zadeva.
Dc3L0fyXcAAao9_.jpg


in nenazadnje, ravno med konferenco je hashrate dosegel nov ATH 36,8 EH/s kar je 250% rast v primerjavi z začetkom leta.
 

Cash

Guru
19. avg 2007
8.070
981
113
Hashrate je procesorska moč (za računanje transakcij in potjevanj) iz celega sveta. To so tiste hale polno rač. kartic, ki so namenjene samo temu in kjer žmiga miljon lučk...no, teh hal je sedaj že toliko, da glava boli. So pa tudi domači uporabniki s svojimi računalnički in vse skupaj je hashrate. Če bi bil Hashrate 0, potem se BTC ne bi mogel prenašat (prodajat/kupovat)
No, lani poleti, ko se je počasi začela manija BTC-ja, je bil hashrate tam okoli 5-6 EH/s
 
Nazadnje urejeno:

uuu

Fizikalc
19. jun 2010
1.766
14
38
jebeštrga, povej po Slovensko, kdo te zastopi? :valjamse::evil:

No pa dajmo po slovensko, bo malo daljše , ampak morda bolj razumljivo :evil:

Če bi človek te hashe računal s svinčnikom in papirjem, so izračunali (in stestirali), bi računal s hitrostjo 0,66 hasha na dan
(en hash je 128 rund računanj bloka po algoritmu SHA-256)

Vse mašine skupaj pa izračunajo že 36 exa hashov na SEKUNDO
(kilo, mega, giga, tera, peta, exa, ..) E ali exa je 10 na 18 ali
36 x 1.000.000.000.000.000.000 hashov na sekundo

Mašine tekmujejo, katera bo prva izračunala hash z določenim številom ničel na začetku rezultata.
Število ničel, ki jih mora vsebovati rezultat (hash zadnjega bloka transakcij z vstavljeno neko poljubno številko) se imenuje težavnost.
Vedno ne uspe in je potrebno zelo veliko poskušati (z vstavljanjem slučajnih številk (nonce) v glavo bloka)
Če postane naloga prelahka za skupno računsko moč, se težavnost poveča in mašine morajo še bolj računati in hashrate raste :evil:

Tisti, ki najprej najde zahtevani hash, je opravil "proof of work" (POW) in lahko blok transakcij vključi v blockchain na konec verige in tak rezultat sprejmejo vse mašine (cela skupnost), ker so algoritmi, ki to nadzorujejo, tako napisani. Kdor bi poskušal goljufati, bi ga večina procesorske moči izločila iz igre, saj se njegovi hashi ne bi ujemali s tistimi, kar jih je naračunala večina, kot pravilno rešitev problema hashev. Za nagrado dobi zmagovalec, ki kot prvi opravi "proof of work" , trenutni iznos 12,5 BTC, vendar se takoj za tem že začne lov za naslednjim hashem z novim blokom nepotrjenih transakcij. Pri bitcoinu se ti cikli ponavljajo približno vsakih 10 minut.

Blockchain tako raste in vsako rudno računanja se verigi priključi nov blok transakcij. Že vključene bloke je nemogoče popravljati, saj vsak blok vsebuje hashe predhodnikov, ki jih je pa silno težko ponarediti (izračunati novega z enakim številom ničel in s hashem predhodnikov) že za en blok nazaj, kaj šele za celo verigo, nasprotno pa je mogoče zelo enostavno preveriti, če se hashi ujemajo. V obratni smeri, ko je hash že izračunan, gre za trivialen izračun preverjanja, ki se lahko opravi v delčku sekunde.

Ves ta mehanizem zagotavlja veliko mero varnosti in to brez potrebe po posrednikih ali zaupanja vredni "višji" avtoriteti.
Varnost omrežja je tolikšna, da je doslej ni uspelo še nikomur kompromitirati ali v verigi blokov transakcij karkoli ponarediti, saj bi za kaj takega potreboval enormno računsko moč, ki bi morala presegati računsko moč vseh ostalih mašin.
 
Nazadnje urejeno:
  • Všeč mi je
Reactions: tomi

uuu

Fizikalc
19. jun 2010
1.766
14
38
Nakamoto je na inteligenten način skupaj sestavil komponente, ki so obstajale že prej in jih je bilo treba samo sestaviti v uporabno celoto in pretvoriti v delujoč računalniški program.

Hash funkcije so bile poznane že prej, konkretno SHA-256 so razvili nekje leta 2004, istega leta 2004, se je s konceptom POW ukvarjal Hal Finney.
Začetki p2p segajo v leto 2001, ko je Bram Cohen ustvaril Bittorrent, enega prvih uprabnih p2p sistemov.
Najbolj originalno in zelo podobno bitcoinu elektronsko valuto, pa je že leta 1998 definiral Nick Szabo z BitGoldom
(Szabo je sicer meni najbolj "sumljiv" kandidat, ki bi lahko bil pravi Nakamoto)
 
  • Všeč mi je
Reactions: tomi

AvtoFun

Guru
29. dec 2007
18.158
2.256
113
No pa dajmo po slovensko, bo malo daljše , ampak morda bolj razumljivo :evil:

Če bi človek te hashe računal s svinčnikom in papirjem, so izračunali (in stestirali), bi računal s hitrostjo 0,66 hasha na dan
(en hash je 128 rund računanj bloka po algoritmu SHA-256)

Vse mašine skupaj pa izračunajo že 36 exa hashov na SEKUNDO
(kilo, mega, giga, tera, peta, exa, ..) E ali exa je 10 na 18 ali
36 x 1.000.000.000.000.000.000 hashov na sekundo

Mašine tekmujejo, katera bo prva izračunala hash z določenim številom ničel na začetku rezultata.
Število ničel, ki jih mora vsebovati rezultat (hash zadnjega bloka transakcij z vstavljeno neko poljubno številko) se imenuje težavnost.
Vedno ne uspe in je potrebno zelo veliko poskušati (z vstavljanjem slučajnih številk (nonce) v glavo bloka)
Če postane naloga prelahka za skupno računsko moč, se težavnost poveča in mašine morajo še bolj računati in hashrate raste :evil:

Tisti, ki najprej najde zahtevani hash, je opravil "proof of work" (POW) in lahko blok transakcij vključi v blockchain na konec verige in tak rezultat sprejmejo vse mašine (cela skupnost), ker so algoritmi, ki to nadzorujejo, tako napisani. Kdor bi poskušal goljufati, bi ga večina procesorske moči izločila iz igre, saj se njegovi hashi ne bi ujemali s tistimi, kar jih je naračunala večina, kot pravilno rešitev problema hashev. Za nagrado dobi zmagovalec, ki kot prvi opravi "proof of work" , trenutni iznos 12,5 BTC, vendar se takoj za tem že začne lov za naslednjim hashem z novim blokom nepotrjenih transakcij. Pri bitcoinu se ti cikli ponavljajo približno vsakih 10 minut.

Blockchain tako raste in vsako rudno računanja se verigi priključi nov blok transakcij. Že vključene bloke je nemogoče popravljati, saj vsak blok vsebuje hashe predhodnikov, ki jih je pa silno težko ponarediti (izračunati novega z enakim številom ničel in s hashem predhodnikov) že za en blok nazaj, kaj šele za celo verigo, nasprotno pa je mogoče zelo enostavno preveriti, če se hashi ujemajo. V obratni smeri, ko je hash že izračunan, gre za trivialen izračun preverjanja, ki se lahko opravi v delčku sekunde.

Ves ta mehanizem zagotavlja veliko mero varnosti in to brez potrebe po posrednikih ali zaupanja vredni "višji" avtoriteti.
Varnost omrežja je tolikšna, da je doslej ni uspelo še nikomur kompromitirati ali v verigi blokov transakcij karkoli ponarediti, saj bi za kaj takega potreboval enormno računsko moč, ki bi morala presegati računsko moč vseh ostalih mašin.
Hvala za obširno razlago in trud, že sliši se vse skupaj kot bulšit :D
 

uuu

Fizikalc
19. jun 2010
1.766
14
38
Hvala za obširno razlago in trud, že sliši se vse skupaj kot bulšit :D

Niti ni obširna razlaga, napisal sem bolj na hitro in kratko, lahko bi rekel površno in veliko "važnih" zadev izpustil, da ne zakompliciram že tako "težke" teme.

Sicer pa vsega niti ni potrebno razumeti, da bi bilo uporabno.

Večini folka se sanja ne, kako deluje monetarni sistem (pač še en bulšit :evil: ), pa vendar denar vsakodnevno vsi uporabljajo.
Večini folka se tudi ne sanja, kako delujejo avtomobili, kar seveda ni nobena ovira, da se ne bi mogli z njimi prevažati ..
 

D_K

Duplek
24. sep 2007
2.946
760
113
Tako kot se je včasih zdel internet večini ljudi bullshit... tako se pač zdaj veriženje blokov in vsa decentralizacija zdi bullshit.
99% ljudi sploh neve kaj je TCP/IP pa ga dnevno vsi uporabljajo. Takrat, ko bodo zaživeli prvi pravi decentralizirani sistemi, se tudi doben ne bo spraševal preko katerega protokola se sporazumevajo.
 

tomi

Guru
1. sep 2007
17.978
9.094
113
39
MB
No pa dajmo po slovensko, bo malo daljše , ampak morda bolj razumljivo :evil:

Če bi človek te hashe računal s svinčnikom in papirjem, so izračunali (in stestirali), bi računal s hitrostjo 0,66 hasha na dan
(en hash je 128 rund računanj bloka po algoritmu SHA-256)

Vse mašine skupaj pa izračunajo že 36 exa hashov na SEKUNDO
(kilo, mega, giga, tera, peta, exa, ..) E ali exa je 10 na 18 ali
36 x 1.000.000.000.000.000.000 hashov na sekundo

Mašine tekmujejo, katera bo prva izračunala hash z določenim številom ničel na začetku rezultata.
Število ničel, ki jih mora vsebovati rezultat (hash zadnjega bloka transakcij z vstavljeno neko poljubno številko) se imenuje težavnost.
Vedno ne uspe in je potrebno zelo veliko poskušati (z vstavljanjem slučajnih številk (nonce) v glavo bloka)
Če postane naloga prelahka za skupno računsko moč, se težavnost poveča in mašine morajo še bolj računati in hashrate raste :evil:

Tisti, ki najprej najde zahtevani hash, je opravil "proof of work" (POW) in lahko blok transakcij vključi v blockchain na konec verige in tak rezultat sprejmejo vse mašine (cela skupnost), ker so algoritmi, ki to nadzorujejo, tako napisani. Kdor bi poskušal goljufati, bi ga večina procesorske moči izločila iz igre, saj se njegovi hashi ne bi ujemali s tistimi, kar jih je naračunala večina, kot pravilno rešitev problema hashev. Za nagrado dobi zmagovalec, ki kot prvi opravi "proof of work" , trenutni iznos 12,5 BTC, vendar se takoj za tem že začne lov za naslednjim hashem z novim blokom nepotrjenih transakcij. Pri bitcoinu se ti cikli ponavljajo približno vsakih 10 minut.

Blockchain tako raste in vsako rudno računanja se verigi priključi nov blok transakcij. Že vključene bloke je nemogoče popravljati, saj vsak blok vsebuje hashe predhodnikov, ki jih je pa silno težko ponarediti (izračunati novega z enakim številom ničel in s hashem predhodnikov) že za en blok nazaj, kaj šele za celo verigo, nasprotno pa je mogoče zelo enostavno preveriti, če se hashi ujemajo. V obratni smeri, ko je hash že izračunan, gre za trivialen izračun preverjanja, ki se lahko opravi v delčku sekunde.

Ves ta mehanizem zagotavlja veliko mero varnosti in to brez potrebe po posrednikih ali zaupanja vredni "višji" avtoriteti.
Varnost omrežja je tolikšna, da je doslej ni uspelo še nikomur kompromitirati ali v verigi blokov transakcij karkoli ponarediti, saj bi za kaj takega potreboval enormno računsko moč, ki bi morala presegati računsko moč vseh ostalih mašin.

:aplauz:

končno nekdo ko zna napisat kaj več kot when lambo
 

cnpod

Pripravnik
20. okt 2013
536
6
18
Kakšno je vaše mnenje o ETN? A prav vidim, da ta zadeva ne kotira na binance? Je kakšen poseben razlog za to, da ne?
 

D_K

Duplek
24. sep 2007
2.946
760
113
jaz sem ga en cas rudaril... ker pa zdaj ni ASIC resistant pa se ga vec ne splaca.
Glete coina pa to... za moje pojme je riskanten. Dev team je dokaj počasen in se mi zdi da niso neki eksperti. Do sedaj so zadeve rešli ampak relativno počasi, glede na to, da se je za nekatere stvari vedelo, da so v kodi (low transaction mem pool flood...etc..).

Ideja za mobilno "rudarjenje" ni slaba, ampak so za moje pojme izbrali napačen blockchain (monero fork), ki je definitivno prepočasen za to kar imajo oni v planu.

PS. Imam pa na telefonu še vedno njihov "mining simulator", ki te rewarda z coini, ce ga pustis odprtega.
 

cnpod

Pripravnik
20. okt 2013
536
6
18
Po opisu na njihovi strani, se mi zdi zadeva zanimiva. Omenjajo tudi neke pogodbe, pa menda so ICOte hitro prodali.
 
Nazadnje urejeno:

disc

Majstr
4. feb 2011
2.345
457
83
Kaj si mislite o trenutnem stanju? Smo dosegli dno, al lahko pričakujemo, da bodo vrednosti še padle? Malce se zanimam za ICX, se mi zdi, da bi znal bit kar zanimiv v prihodnje...