Kako je včasih izgledalo služenje vojaškega roka v JNA

McGiver

Guru
14. avg 2009
14.439
4.312
113
Podzemni del letališča Željava, znan tudi kot Klek, Objekt 505 ali pa kar “Rupa”

Še enkrat 82/83 ni NIHČE rekel Klek, Rupa/Luknja mogoče, v tem prispevku je nekaj netočnosti.

Mig 21 je bil tam doma, ker edino od tukaj je lahko v par minutah dosegel "bojevo višino" na vseh YU mejah - vsaj kritičnih. Recimo Batajnica in Skopje sta bila neprimerna za delovanje ob meji, zato se v mojem času ob vsakem "sranju" vzletali naši Migi.

da vam vržem še eno kost - glavna cesta iz Korenice proti Udbini, od Jošanov do Udbine - ena dolga ravnina, pa je bila rezervno letališče v primeru nuje, na pobočju "Udbine" pod sedanjo cerkvijo pa komandni bunker. ;)
 
Nazadnje urejeno:

ahmed

Fizikalc
23. sep 2007
2.409
98
48
84/85, Ljubljana in Novo mesto.

delovni dnevi : dopoldan delo (vzdrževanje), popoldan prost izhod v civilu,
doma vsak vikend pet 17- pon 06.

Lahko bi mi priznali delovno dobo.

Ni mi bilo hudega ...

LP
Takrat naj bi bilo priznano. Kaj ves na to temo ali velja tudi v Sloveniji dandanes ?
 

BojanP

200. registrirani uporabnik
24. jul 2007
3.737
2.617
113
Še enkrat 82/83 ni NIHČE rekel Klek, Rupa/Luknja mogoče, v tem prispevku je nekaj netočnosti.

Mig 21 je bil tam doma, ker edino od tukaj je lahko v par minutah dosegel "bojevo višino" na vseh YU mejah - vsaj kritičnih. Recimo Batajnica in Skopje sta bila neprimerna za delovanje ob meji, zato se v mojem času ob vsakem "sranju" vzletali naši Migi.

da vam vržem še eno kost - glavna cesta iz Korenice proti Udbini, od Jošanov do Udbine - ena dolga ravnina, pa je bila rezervno letališče v primeru nuje, na pobočju "Udbine" pod sedanjo cerkvijo pa komandni bunker. ;)

OK, ne vem kako ste ga vi imenovali, ker tam nisem bil, niti od kje in kdaj ime Klek (nekaj imam sicer v spominu da je to kratica), samo na vseh exYu forumih podzemni del letališča Željava imenujejo Klek.


 

Gonzo

Guru
1. sep 2007
8.871
8.894
113
EU
Željavo smo gledali samo od zunaj, ker smo delali na podaljševanju steze za avione, in ob straneh drenažo. Imeli smo buldožerje, zračne kompresorje za vrtanje lukenj in opremo za miniranje kamnov. Razstreljeni material vozili ob stezi za drenažo s starimi FAP - I. Ob stezi smo dirkali sporedno z MIG-om ob vzletu. Prvih deset metrov smo bili celo hitrejši od MIG-a, dokler ni pritisnil na gas. Pilota sem videl kako je zamajal z glavo, ko nas je pogledal.
Pred vrati bunkerja Željave, je je vedno 24 ur stal avion z motorjem, "v stalni pripravljenosti"
Ko se je meji približalo kakšno letalo, ki se ni odzvalo na opozorila, je pilot takoj skočil v MIG _a in odšel pogledat, kaj se dogaja. :p
 
Nazadnje urejeno:

McGiver

Guru
14. avg 2009
14.439
4.312
113
Ker ste se glih izpovedali kot pri Mihiju: še moja JLA zgodba:
1982/83 - septemberska (pred študentska) "klasa".

- sem najprej šel na MB železniško dan prej pospremit kolege - ni res kot je nekdo napisal, da v SLO ni bila "žurka" ob odhodu, je pa res, da so se nekateri iz znanih tekočih razlogov tega težko spomnili. :)

- drugi dan zjutraj sem z JATom odletel v BG in z busom do Kovina. Na busu spoznal bodoče sotrpine - po šišanju smo dva dni rabili, da smo ugotovili kdo je kdo.

- Kovin - najbolj "zadrogirano" mesto v Vojvodini, "kazenski dom" beograjskih oficirjev, nagradna kasarna za beograjske frajerje (v ponedeljek zjutraj v vojsko, v petek popoldan pa domov, vse z lastnimi avti), drugače pa učni center - avto šola za letalski del vojske. Sama ravnina, bunker najvišji "hrib" daleč naokoli. Tri mesece "obuke", nekaj smešnih prizorov - recimo "Lala", ki je izpit B kat., ki je bil tisto leto prvič pogoj za sprejem, "naredil" dan pred prihodom v kasarno, ki je bil totalno nekoordiniran, ni znal strojaka pa da ga jebeš! Sicer "strojeva obuka" ni bila pri nas primarna, mislim da smo natrenirali samo za zakletvo in to je to. V vodu mi je bil komandir "iz Maribora", ko sem ga vprašal ja pa od kod - Duh na Ostrem vrhu. :)
Torej avto šola, skoraj povsem klasična kot v civilu: pole za teorijo civilne srbske (takrat sem prvič videl v polah vprašanja o krožiščih), itak da sem bil "naduvan slovenac" in sem prvič gladko pogrnil teorijo, no pol sem vseeno odprl knjigo in drugič položil brez napake, ker "nagrada" je bila prekomanda med prašinare. ;) Vozili smo po bivši letalski pisti (poligon že takrat), po mestu in "daljinsko ter terensko vožnjo" v Belo crkvo in Deliblatsko peščaro. Tam smo "malo" trenirali terensko vožnjo, tako, da smo na koncu kamion dvigovali na roke iz peska. :bonk: Je pa tisto navadno TAMovo čudu kar šlo in šlo, dokler se ni enkrat zakopal do kesona.
Prvenstveno je bilo rečeno, da dobimo vsi C kategorijo, "neperspektivni" v življenju pa še E, da bodo imeli kaj delat. No pol smo izpitno vožnjo vozili vsi s prikolicami in sedaj imam polni C in E - že tam so nam vpisali v naša vozniške, doma sem samo prijavil kategoriji v sistem. Torej po treh mesecih so me želeli obdržati za inštruktorja in "novinarja, oz. urednika" časopisa, pa sem se zmazal. Dobil sem "nagradno" Bihač.

- Bihač, letališče Željava: skupaj nas je prišlo kakih 10 gušterjev iz Kovina v šofersko četo, en makedonec je takoj šel na prevoz hrane iz menze za ostale dislocirane enote, en al dva v gasilsko četo, ostali smo "zadužili" različna vozila: avtobus redne linije v kasarni, poveljniška Zastavo 1500 in Fiat Campagnola, en Pinzgauer za ekstremne podvige, več TAMičev različnih konfiguracij, 9 in 15 sedežni, pa kamionska verzija,... ter seveda nekaj kamionov. Sam bi moral dobit avtobusno linijo, pa sem se zmazal, ker mi ni bilo za vozit sem pa tja po kasarni (cca 10 km one way), pol pa so mi dali TAMiča s 15 sedeži in sem večino časa vozil dežurne oficirje na obhode naše kasarne in dveh drugih, ki sta spadali pod našo komando (skladišče rezervnih delov za letala in skladišče goriva). Večinoma sem vozil nočne runde cca 100 km na noč, s tem, da če sem se vrnil po 24. uri sem lahko zjutraj dalje spal, kar sem s pridom izkoriščal. En mesec sem "cepal" dežurstvo v avto-parku, ker mi je kao crknila bosch pumpa in so jo poslali na servis v ZG. Ja takrat nisem vedel, da je treba in kako odzračit lajtnge, če ti zmanjka goriva, kar se nam je kar pogosto dogajalo saj je bil čas bencinskih bonov in tudi v JLA smo jih imeli, čeprav si jih dobil kolikor si jih rabil. Črpalko pa smo imeli svojo v krogu kasarne. Dober mesec pa sem bil na bojevem dežurstvu pri pilotih MIGov 21. Moja naloga je bila jih pripeljat iz "koče", kjer so 24/7 dežurali, do cca 500m oddaljenih letal, ki sta "na stand by" čakali na začetku kratke-vzletne piste. Torej pilotom se ni smel dvigniti utrip pred odletom. Startali so v primeru "uzbune" direkt izpred vhoda v hrib, zato so tudi bila taka vrata, da ni "kurilo" not.
Dobre strani Bihača: smo imeli kar luksuzen objekt s centralno kurjavo, postelje v enem prostoru cca 20 ljudi, kopalnica s toplo vodo za vsak dan, avtopark 50 m proč, jedilnica 100m. V bistvu nam ni bilo hudega. Zvečer me je poklical dežurni oficir, da sem ga peljal najprej domov na "večerjo" (nekateri so me povabili domov), pol sva naredila rundo. Podnevi sem dežural če se je kak turist poleti zapeljal na našo dovozno cesto do kasarne, da so jih oficirji odganjali, enkrat sem se pol ure "deval", da so lahko počeno gumo zamenjali in se odpeljali naprej.
Imeli smo dva oficirja: stari vodnik Marinćev (ne bom nikoli pozabil "pedra" makedonskega zafrustriranega - je svoje rojake vojake jebal v glavo, ker mu niso dali zastavniškega čina in ga poslali v Makedonijo na stara leta - do mene je bil korekten) in en gušterski podpolkovnik (se mi zdi sem že pozabil) direkt iz fakultete. Ga je seveda stari vodnik vozil kot pravega vozeka.
Ker je bila naša kasarna tudi vojaško lovišče sem večkrat peljal kakega "budžovana" iz ZG na lov. Recimo znani general Tus je streljal iz mojega kombija na srne, medtem ko je njegov šofer s službenim avtom šel lepo domov nekam naprej iz Bihača - vedno je pazil, da ima šoferja nekje od tam, da ga je lahko spustil domov.
Enkrat sem peljal dva al tri oficirje na teren v okolico Glamoča na iskanje odpadlega lanserja za rakete z MIGa, ki ga je izgubil na strelišču. Se spomnim, da je tudi tam nekje bil en odsek ceste na novo narejen in popolnoma raven za primer potrebe po pristajanju.SE še na Guglu vidijo neki bunkerji tam.
Drugič smo šli "preluftat" komandno mesto pri Udbini, na že zgoraj omenjenem rezervnem letališču na cesti. Sedaj je tam zraven letališče z betonirano stezo, če se ne motim je bila takrat samo travnata, potencialno za vzlete in rezervni hangarji za MIGe, ki bi jih premaknili iz Bihača. Zmotno je prepričanje, da sta bila Željava in Jošani povezani pod zemljo, bi le šlo za takrat najdaljše tunele v Evropi. ;)
Najboljši trenutek: odpiranje nove šole v okolici Bihača, kjer so domačini postavili mize in stole pa iz hiš znosili ogromno dobrot, pol pa po sistemu - vojniče sedi jedi, jaz pa b'k sem se pri prvih dveh že nabutal, pol sem pa le začel zbirat samo najboljše kose.

Slaba stran Bihača: domov sem lahko šel le enkrat kar je bil takrat pravi podvig, saj je (po spominu) bil le en al dva avtobusa dnevno v ZG, pa tam prestop za MB - si potoval skoraj cel dan. Pozimi je blo mrs'k'ps - do -25 na dežurstvu.

Pa še za konec: v času služenja sem doživel 4 inšpekcije GINA - generalna inšpekcija jugoslovanske armade - ko so prišli iz BG ta visoki generali kontrolirat pripravo. Prvič že v Kovinu po kakih dveh tednih, smo se po alarmu morali skrivati med sladkorno peso. Pol pa še trikrat v Bihaču, enkrat samo za oficirje, ki so se potem na enem hribčku igrali vojno komando in "streljali" na letala, pa drugič za celo kasarno, ko so nas "napadli niški specialci" in so sosednji "tovorni četi" ukradli pokvarjen kamion (mislim da nekaj z zavorami), ga spotoma porihtali in "pobegnili" iz kasarne. Pol pa še čisto na koncu, ko se je pol kasarne premaknilo v Udbino na teren. Takrat bi se moral že "skinit", pa nam je stari vodnik priznal, da ne upa dat generale v avte, ki jih vozijo gušterji. Sem se že pripravljal na odhod domov in sem imel "malo daljše lase", pa me general vpraše: "Jeli vojniče kad si se ti zadnji put šišao? - Druže generalu, da niste vi došli, ja bi se več skinuo!" Pol pa sva bila prijatelja tri dni do konca vaje. Jedel sem z njimi janjetino po gostilnah, pa spal v hotelu v Udbini, ko pa me je na terenu en naš oficir buzeriral, da moram maskirat vozilo in sem mu pojasnil, da sem od generala voznik, pa ni popustij, jaz pa sem zataknil dve vejici za brisalce, ga je potem ko je to videl naredil general 5cm malega: "DA MI NISI NIKAD VIŠE DIRAO MOG ŠOFERA!" Pol pa je bil mir. Jaz pa sem lahko "smuknil" pogledat Teslino rojstno hišo.

Matr kot Andersen sem se razpisal.

PS: letala so bila kot pravi matej_ mislim da smo morali vzletet pred 5 minutami od alarma, do Beograda je rabil par minut.

Edit: nekaj netočnosti sem popravil.
 
Nazadnje urejeno:

brane_new

Guru
10. feb 2008
14.132
2.208
113
da vam vržem še eno kost - glavna cesta iz Korenice proti Udbini, od Jošanov do Udbine - ena dolga ravnina, pa je bila rezervno letališče v primeru nuje, na pobočju "Udbine" pod sedanjo cerkvijo pa komandni bunker. ;)
iz komade pod cerkvijo razgled v smeri rezerven piste/ceste, ki je danes 'prepolovljena'
 

McGiver

Guru
14. avg 2009
14.439
4.312
113
iz komade pod cerkvijo razgled v smeri rezerven piste/ceste, ki je danes 'prepolovljena'
Kako misliš prepolovljena? Mislim, da je širina še kar ista, le kandelabrov ni bilo pa gozdiček je bil malo bolj odmaknjen. V bistvu kaj dosti več širine kot normalno dvopasovnico niti ne rabijo - vprašanje pa če so sploh kdaj probali tam pristat. Nam so rekli samo v slučaju bombardiranja Željave.
 

McGiver

Guru
14. avg 2009
14.439
4.312
113
Po moje ne. Od Jošanov do Udbine, je še vedno enaka cesta, le da je sedaj obvoznica okoli Udbinskega hriba, ampak stara trasa je nekak nedotaknjena. Bunker oz. vhod vanj je pa nad prvo desno rido.
Screenshot 2020-06-02 at 17.04.41.png
 
I

Izbrisan uporabnik #9334

Ja ... Udbina. Se spomnim v 80. letih, ko so pravili da je to rezervno letališče, se lepo vidi iz Udbine nazaj. Kasneje so nekaj naredili zraven na ravnici, pa nek gozdiček je vmes od ceste vzhodno, kajne.

V glavnem, na Visu podobna zadeva, tisto legendarno letališče iz druge svetovne. Na planoti od Rukavca proti Komiži. So nanj navozili 2 metra zemlje in danes je vse vinograd. Ako zarati - odrinejo z buldožerjem tisto zemljo in imajo letališče nazaj.
 

McGiver

Guru
14. avg 2009
14.439
4.312
113
Tisto kar se na sliki zgoraj vidi je sedaj tankovski poligon če se ne motim, je pa stara letališka steza, ampak kot rečeno, po mojem spominu je bila takrat (82/83) travnata in zgolj za zasilne vzlete, za pristajanje pa naj bi bila cesta, gozdiček se tudi vidi, ampak se je sedaj bolj zarasel. Pa hangharji so bili, nekaj menda celo v hrib, ampak tam pa res nisem bil, čudno da takrat ni tega nihče omenjal, niti nismo hodili kontrolirat, zgolj komandni bunker - mislim, da smo takrat nov agregat gor peljali, oz. bi ga morali, če ga nebi purger, ki ga je s kamionom vlekel nekje pri T. Korenici v jarek zvrnil, ko se je umikal turistu, ki je v škarje prehiteval. :(
 

brane_new

Guru
10. feb 2008
14.132
2.208
113
Teorija zarote.
Od Roberta greš na sever (delček rezervne piste) in se priključiš na 1. Ta priključek 'razpolavlja' rezervno pisto. Ta je v originalu sestavljena iz dela od Roberta na sever k 1 in od dela, ki je redeč. Skupaj tvorijo modro.
Bil bunker? Ni to cesta, ki vodi pod cerkvico v 'bunker'
Pogled 'skozi' cerkvico je pogled na ravnino z letališčem. (da naj bi bil bunker pod cerkvico)

cerkvica.jpg


qw 2 B.jpg
 
Nazadnje urejeno:

McGiver

Guru
14. avg 2009
14.439
4.312
113
Katera cerkvica, tista na vrhu? Nisem že nekaj časa not v Udbino zavil.

Dostop do komandnega bunkerja, ki pa je bil precej majhen, kar sem jaz videl, je s tega ovinka, pa kolikor se spomnim se nismo daleč not peljali.
Screenshot 2020-06-03 at 09.51.04.png
 
  • Všeč mi je
Reactions: DOMEK

DOMEK

Fizikalc
11. dec 2013
628
53
28
Leva desna, leva desna
sad strojaka gazim,
terao nas terao nas
Sinanovič Čazim.

Barbarigo barbarigo
rodilo ti groždže,
jebo mater jebo mater
ko u tebe dodže

Dole kamen
gore nebo
barbarigo
bog te jebo.



Bil tam v odkomandi šofer in poslušal vojsko tam, ko sem ležal v postelji, drugače služil v Puli, obuka pa v Čapljini...
 

marc

Fizikalc
26. apr 2008
1.181
18
38
Leva desna, leva desna
sad strojaka gazim,
terao nas terao nas
Sinanovič Čazim.

Barbarigo barbarigo
rodilo ti groždže,
jebo mater jebo mater
ko u tebe dodže

Dole kamen
gore nebo
barbarigo
bog te jebo.



Bil tam v odkomandi šofer in poslušal vojsko tam, ko sem ležal v postelji, drugače služil v Puli, obuka pa v Čapljini...
Katerega leta si bil v Puli?
 

DOMEK

Fizikalc
11. dec 2013
628
53
28
Bil najpametnija 89 v Čaplini, decembra 89 prekomanda v Vladimir Gortan v Pulo, potem odkomanda za cca 2 meseca v Barbarigo, julija pa v Vojno odmaralište 13 maj v Fažano...do konca avgusta...pol pa domov...