Kako je včasih izgledalo služenje vojaškega roka v JNA

Ja, demenca bo, demenca

Uporabnik kajote je napisal:

78/88 v Pirotu (pod Nišem), PVO - komandni vod (prenašal motalice), oskrbovali Prage 2x30mm topove in 3x20 mm topove... kasarna nonstop v 2 stopnji bojeve pripravljenosti, 5-6 uzbun na mesec, samo 2 generaciji / leto - pol leta si bil gušter, imela nas je marčevska klasa (vse nepismeni bosanci in črnogorci), znali so se izživljati v nulo. Smo vozili bicikel med spanjem, omarice stalno prazne, postelje postlane na rob, da si se porezal lahko... itd, itd.., Slovenci vedno na udaru, ker se je v Sloveniji mladina izjasnjevala za ukinitev štafete...
vodil nas je vodnik 3 klase / albanec - pravkar iz šole. Se je hudičevo grebel pri poročniku in majorju - Srba.
Na žalost nobenih stikov več.. le za tega vodnika sem enkrat nabasal, da dela na Norveškem kot prometni policist...

Klikni za razširitev

Dole zemlja,
gore nebo,
oj Pirote,
Bog te jebo!

Zanimivo, tule v Segetu je bilo do kakih 4 let nazaj luka za trajekt na Drvenik (Veli in Mali). Potem so prestavili prav v vas, zdaj pa je v Trogirju. Tule na tem mestu pa mislim, da je zdaj nek kompleks za bogate ruske jahtarje.
A ste imeli kaj stika z vojsko na Drveniku?

Klikni za razširitev

Ne, nismo imeli kontaktov z nobeno kasarno. Stražo so nam dajali iz mornariškega oporišča pri letališču. In to je to.

Šola rezervnih oficirjev tri mesece (stažist) v Karlovcu. Inžinerija , oziroma izdelava ovir za nasprotnika. Modra uniforma.
Ko sedaj gledam, ni bilo tako hudo.
Za vse "uzbune" smo zvedeli vnaprej (naša oveščevalna), tako da smo se pripravili in spali v bojni opremi.
Nadzvočno letalo je od meje do Karlovca priletelo v petih minutah. Mi smo v tem času mogli biti že postrojeni na pisti in je komandant meril čas s štoparico.
Mi smo na pisti bili v treh minutah in komandant kasarne ni mogel verjeti. Je rekel, da je to najkrajši čas, od vseh do sedaj.
Imeli smo enega Franu, ki je bil zelo vnetljiv, in je čisto resno pobesnel, za vsako malenkost. Glancal je tla v spalnici. Jaz pa sem mu rekel " Ooo, Franc udarja glanc"
Človek je postal rdeč, vrgel metlo na tla, snel "opasač" in dobesedno poletel proti meni, ki sem stal med nadstropnimi posteljami.
Vedel sem, da ga ne smem pustiti v območje dosega "opasača", ker je tista sponka na njem, zelo nevarna.
Kot študent v Mariboru sem treniral karate v klubu Šotokan, in sem se postavil v obrambni položaj.
Ko je Frane prišel v doseg, sem zadnjo nogo dvignil, stopalo "naslonil" na njegova prsa in ga potisnil nazaj s celim telesom. Pri tem so mi pomagale nadstropne postelje, za katere sam se prejel. Učinek je bil neverjeten,
Frane se je tri korake opotekal nazaj in lovil ravnotežje. Ko mu to ni uspelo, je padel na hrbet in se po hrbtu drsal kakšne štiri metre po izglancanem podu.
Takoj sem zavzel novi "obrambni" položaj, vendar je Franc skočil na noge, pobral "opasač" in pobegnil skozi vrata ven iz spalnice.
Pozneje sem moral iti na "raport" komandantu, ki je bil hud ker sem uporabil karate za obrambo. lepo sem pojasnil, da sem uporabil stopalo za "odrivanje nasprotnika". in sem meril v prsa. Pri resnejših težavah se uporabi vrh stopala in meri v glavo. Nekako sem se izmazal z opominom.

Prekomanda kot potporučnik, je bila v Bihač. Tam sem delal na terenu s svojim vodom Razširjali smo stezo za avione pri tistem skritem letališču v bregu .
Imeli smo zajtrk, malico, kosilo, popoldansko malico in večerjo. Dobro hrano, ker se je štelo za terensko delo. Enemu nepridipravu Beograjčanu sem podaljšal "požarstvo", zato sem dobil simpatije Albancev. Ko so mi ukradli čevlje, takoj zvečer me je čakal novi par ob postelji.
Po končanem služenju dobiš "čin" poručnika.

Na, ne, ne, oficir!

Bil v Reki, ko se je protiletalski oddelek preselil iz Postojne na Reko . Vse je bilo zelo 'lagano'. Ko smo prišli v kasarno smo bili vsi sami fazani. Nobene stare vojske, le nakaj šoferjev, ki so bili tudi zelo skulirani, še desetarjev ni bilo. Ti so prišli mislim da čez tri mesece tudi vsi frišni ista generacija kot mi. V glavnem džombe smo bili že od začetka.
Kaj je red in kako mora biti omarica pospravljena sem se srečal s tem šele v Slavonski Požegi, ko sem šel izpit delat za kamiondžijo.
Oboževal sem burjo, ko si se v 'šinjelu' lahko naslonil na veter. Pa vse je dišalo po pici, mislim da zaradi cvetenja origana.
Sem pa enkrat stražil med nevihto na Grobniku. Zaradi dežja in vetra sem bil v stražarnici, pa me je veter skupaj z njo podrl. Nič mi ni blo jasn kaj se dogaja, ko se je začela podirat.

Uporabnik brane_new je napisal:

Na, ne, ne, oficir!

Klikni za razširitev

Temu se reče "stara kuka"

Niš, radiotelegrafija. Prvih 6 mesecev učilnica, potem sem se uspel uturiti v vod veze komandanta, relativno udobna službica do konca. So ga pa nekateri najebali, tudi vezisti če niso vedeli kaj bi z njimi, nekaj jih je končalo skoraj kot pomožna delovna sila za raznorazna fizična dela znotraj kasarne. Malo sreče, malo pameti pa smo se udobno izvlekli, ista logika kot v vsakdanjem življenju.

pehota bolj kot ne vedno nastrada čeprav tudi tankisti niso ravno sedeli...tisto cev pucat, huh...sem enkrat gledal. trije, štirje so držali čistilko in naprej nazaj. pa vse lepo spucat okoli in znotraj tanka. to smo v prekomandi običajno delali v nedeljo. le da smo mi minobacačlije imeli naše rore spucane v nekaj minutah najlepša fora pa je bila, ko so takoj po čiščenju zjagali celoten motoriziran bataljon na šolski krog. v blato, hehe.
sicer pa...minomet je včasih res hvaležen. vsaj za trening. mal zmerjaš, ko laufaš z njim na hrbtu (ne s celim-za nepoučene, trije imajo vsak svoj del na hrbtu...), ko pa postaviš zadevo, se pa lahko za cel dan parkiraš v senco in se igraš matematiko in preračunavaš številke. in se tiho smeješ bestrzajcem, ko tiščijo bst-je po polju naokoli kot norci

Gonzo pa v Kleku notri si kdaj bil ali samo na stezi?

Kakšen Klek? Plešivica. Sem bil jaz tam "v službi".

Ok Plešivica je hrib v katerem je objekt Klek. A ni tako?

Daj napiš mal kako je blo.

Prvič slišim za objekt Klek. Letališče je bilo Željava.

Če ti povem, te moram ubit. Vojska načelno ni imela vstopa več kot par m v hrib - samo varnostno preverjeni oficirski kadri. sam sem bil kot šofer cca 3 mesece na bojevem dežurstvu s piloti - pol kile kave in gajba pira na dan.

Pa dobro, vidva skrivnostrneža, napišita še kaj, predvsem pa kdaj sta bila tam, so bili tam že migi 29 takrat?

Podzemni del letališča Željava, znan tudi kot Klek, Objekt 505 ali pa kar “Rupa”

Mig 29 ni šel v"garažo" zaradi dvojnega vertikalnega stabilizatorja. Zato jih v Željavi nikoli ni bilo.

Uporabnik Demz je napisal:

Dali so mu na razpolago pešadijsko gimnazijo Franc Rozman Stane (Lj), ali pa vrne štipendijo. Eno leto je bil v Ljubljani, potem pa pustil vse skupaj.
Je rekel, da če ne more biti pilot, ga vojska ne zanima. End.

Zelo drago je potem ratalo za njegove starše.

Klikni za razširitev

FRS ni bila pešadijska. Bila je splošna, in iz nje si lahko šel tudi v Mostar na akademijo. Ali pa na katerokoli drugo akademijo.
Konec 80-ih je bilo štipendijo vračat zelo zelo poceni.

Kaj pa 81. leta?

Mige 21 naj bi v Željavi zamenjal Novi Avion, ki je bil dimenzioniran za vhode v objekt.

oh ja, novi avion mig je bil visok 4.1 metra, novi avion pa je po spominu sodeč bolj spominjal na kopijo rafale. ki pa je visok 5 metrov. zelo malo je "nizkih" lovcev, ki bi šlo tja noter. razen, če so hoteli razbijati beton
jla je resda imela veliko vojakov, a žal pa je ostala zadaj z napredkom v tehnologiji. tudi migi29 so bili na začetku povsem osnovni modeli, ki so jih morali furati iz radarskih centrov...tako je tudi željava ostala v času 21-tk in totalne paranoje pred napadom...kogarkoli že.
sem podobne megazaklonišča videl tudi na češkem (sicer ne v gori), ampak so bila vsa narejena za 21-tke. in ko so fishbedi šli iz uporabe...se je celotna baza formirala na novo. ali pa razpustila.