Dva eht ki se gresta. Ocitno z pravo licenco zganjanja lastnih muh. Tokrat ob nepravem casu na nepravem mestu ki presegajo vrticek . Plovilo narejeno na Hr.![]()
Slovenci kamuflirali brod u vojni i uplovili u štićenu zonu na Brijunima
PLOVILO sa slovensko-hrvatskom posadom lažno se predstavljalo kao brod HRM-a kako bi u NP Brijuni izbjeglo plaćanje pristojbi. Incident se dogodio dok je tamo boravio štićeni državni dužnosnik.www.index.hr
V resnici gre za hrvaškega in slovenskega lastnika...Na Hrvaškem je bojda kar veliko plovil, ki so bila ukradena drugod po EU...
Bozotu se samo smeji....Kot sem rekel. Ni dolgo trajalo:
![]()
'Če dam tiste slike, pol smo v riti, ne': prisluhi v aferi Kostak | 24ur.com
Razkrivamo ozadje okoljske afere krške družbe Kostak. "V sredo bo akcija." "Če dam tiste slike, pol smo u riti, ne." Telefonski pogovori in tajna dogovarjanja razkrivajo domnevno mrežo vpletenih, sum zlorabe položaja in poskuse prikrivanja nezakonito zakopanih odpadkov. Kam so odtekali milijoni...www.24ur.com
No ja... vsakemu je jasno zakaj se ugasnejo.Bom na tole odgovoril ker: se izvajajo resne znanstvene študije o načinih gašenja velikih gozdnih požarov, in velika večina jih kaže na to, da je gašenje potrebno samo za odvračanje škode na premoženju. Požari po določenem času ugasnejo sami od sebe in v tem trenutku še nikomur ni jasno zakaj.
Za Slovenijo je zaradi relativno goste poselitve absolutno nedopustno, da se pusti požaru prosto pot in se čaka na njegovo samo-ugasnitev!
Fixed.No ja... vsakemu Dačotu je jasno zakaj se ugasnejo.
Grem stavit, da pri tej ideji in podvigu niso sodelovale ženske. Tako kot pri večini aktualnih podvigov v svetu...Dva eht ki se gresta. Ocitno z pravo licenco zganjanja lastnih muh. Tokrat ob nepravem casu na nepravem mestu ki presegajo vrticek . Plovilo narejeno na Hr.
Daj no... ni to fuzijska znanost.Fixed.
Ne boš verjel: Finska država plačuje raziskave na področju, ki ga očitno obvladaš. Mogoče se jim ponudiš.![]()
Da, na svetu potekajo obsežne znanstvene raziskave in praktične študije o tem, kdaj in kako nenadzorovane gozdne požare (povzročene z naravnimi pojavi, kot je strela) pustiti goreti, da se naravno zaključijo.Daj no... ni to fuzijska znanost.
Ne vem kaj ti tukaj nisi razumel. Meni je razumljivo napisano in bilo je odgovor na "nebuloze" v onem napodpisanem pismu Bohinjskim gasilcem. klofutaš pa lahko ti samega sebe, ker ne znaš brat pri letih ko imaš že otroke. In ja še enkrat: nenamerni/naravni požari v naravnem okolju po določenem času ugasnejo sami od sebe, čeprav ne zmanjka goriva/vetra/... In o tem tečejo študije, ter o tem kakšna je realna cena pustiti goreti (GOZD!!!) ali gasiti.Mislim da se nisma razumela. Ti si prvotno trdil, da človeštvu še dandanes ni jasno zakaj se požari kao pogasijo sami od sebe.
In ob takem stavku bi ti vsak gasilec prislonil klofuto.
To, kar pa si nalepil, pa je solata, ki se ne tiče najine debate, vsaj ne moje.
Bom na tole odgovoril ker: se izvajajo resne znanstvene študije o načinih gašenja velikih gozdnih požarov, in velika večina jih kaže na to, da je gašenje potrebno samo za odvračanje škode na premoženju. Požari po določenem času ugasnejo sami od sebe in v tem trenutku še nikomur ni jasno zakaj.
Za Slovenijo je zaradi relativno goste poselitve absolutno nedopustno, da se pusti požaru prosto pot in se čaka na njegovo samo-ugasnitev!
..nisem preprican...Grem stavit, da pri tej ideji in podvigu niso sodelovale ženske. Tako kot pri večini aktualnih podvigov v svetu...

"Vojaški čoln" pa je povodni trojanski konj. Hrvatje v povezavi s čolnom nekaj omenjajo Epsteina, je kdo zasledil zakaj?Lahko da sta ljubitelja grske zgodovine in nazadnje prebrala Odiseja in bila v iskanju otoka s Sirenami.
Dva stavka. Uresničitev sanj o vojaški uniformi.kaj je bilo s tem čolnom? 2 stavka?
Z maskirno obarvanim čolnom brez veljavnih oznak so spet prišli na Brione, oblečeni v vojaške uniforme in zahtevali brezplačen privez. Prejšnjič so se predstavljali kot vojaška delegacija iz Vietnama.kaj je bilo s tem čolnom? 2 stavka?
Da neboš videl kako kamenje rase no.Ne vem kaj ti tukaj nisi razumel. Meni je razumljivo napisano in bilo je odgovor na "nebuloze" v onem napodpisanem pismu Bohinjskim gasilcem. klofutaš pa lahko ti samega sebe, ker ne znaš brat pri letih ko imaš že otroke. In ja še enkrat: nenamerni/naravni požari v naravnem okolju po določenem času ugasnejo sami od sebe, čeprav ne zmanjka goriva/vetra/... In o tem tečejo študije, ter o tem kakšna je realna cena pustiti goreti (GOZD!!!) ali gasiti.
Da, na svetu potekajo obsežne znanstvene raziskave in praktične študije o tem, kdaj in kako nenadzorovane gozdne požare (povzročene z naravnimi pojavi, kot je strela) pustiti goreti, da se naravno zaključijo.
V strokovni in upravljavski terminologiji se to ne obravnava preprosto kot »puščanje pri miru«, temveč kot upravljani požari (ang. managed wildfires ali let-burn policies).
Zakaj sploh raziskujejo to možnost?
Desetletja strogega gašenja in preprečevanja vseh gozdnih požarov so v mnogih ekosistemih povzročila prekomerno nabiranje odmrle biomase, grmičevja in suhih vej. Ko v takšnih gozdovih izbruhne požar, je zaradi prevelike količine goriva veliko bolj uničujoč, neobvladljiv in nevaren kot v preteklosti. Zato znanstveniki preučujejo vlogo ognja kot naravnega in nujnega ekološkega procesa.
Ključna področja raziskav in izvajanja:
- Severna Amerika (ZDA in Kanada): V nacionalnih parkih in oddaljenih območjih (npr. v delih Aljaske, narodnem parku Yellowstone ali kalifornijskih divjinah) znanstveniki in gozdarske službe preučujejo obnašanje ognja. Če požar izbruhne zaradi strele na območju, kjer ni nevarnosti za človeška naselja ali infrastrukturo, ga pogosto le opazujemo in usmerjamo, da očisti naravno podrast.
- Ekološki vplivi: Raziskave merijo, kako določeni tip požara pomaga pri kalitvi določenih vrst dreves (nekatera semena potrebujejo vročino, da se odprejo), obnavljanju prsti z hranili in preprečevanju večjih, katastrofalnih požarov v prihodnosti.
- Varnost in tveganja (The "Let-Burn" Dilemma): Nedavne študije (npr. Zvezne gozdarske službe ZDA) natančno analizirajo primere, ko so požare pustili goreti. Ugotavljajo, da je popolno prepuščanje ognju naravi danes izjemno težko zaradi širjenja naselij v bližino gozdov (t.i. wildland-urban interface) ter podnebnih sprememb, ki delajo požare bolj nepredvidljive.
Kako je s tem v Sloveniji?
V slovenskem prostoru in večjem delu Sredozemlja in Srednje Evrope tak pristop ni primeren in se ne izvaja. Naši gozdovi so preveč prepleteni z naselji, cestami in infrastrukturo, posest je razdrobljena, gorske in hribovite razmere pa bi lahko privedle do hitrega ušesa ognja izpod nadzora. Zato velja načelo hitrega gašenja, ponekod pa se za zmanjševanje tveganja uporablja kontrolirano oz. namensko zažiganje (naročeni požari v nadzorovanih pogojih), vendar v zelo majhnem obsegu.
Te zanima katero konkretno geografsko območje ali pa vpliv takšnih požarov na določene živalske vrste?
Na Finskem se nenadzorovanih naravnih gozdnih požarov ne pušča namerno goreti do njihovega naravnega konca.
Finska ima namreč zelo učinkovit sistem za preprečevanje in hitro gašenje gozdnih požarov, k čemur pripomorejo tudi dobro razvita gozdna infrastruktura, mreža cest in hitro ukrepanje služb.
Vendar pa na Finskem potekajo številne raziskave in projekti na sorodnem področju, in sicer glede namenskega oz. kontroliranega zažiganja (kulotus ali prescribed burning):
Če povzamemo: naključnih požarov ne puščajo goreti, se pa strokovno ukvarjajo z vnašanjem ognja v ekosistem preko skrbno nadzorovanih in načrtovanih sežigov.
- Ekološka obnova: Ker so z učinkovitim gašenjem v preteklosti iz okolja izločili naravne požare, so se številne ogrožene rastlinske in živalske vrste (ki so prilagojene na ogenj) znašle v nevarnosti.
- Znanstvene raziskave in projekti (npr. evropski projekti, kot je Light & Fire LIFE): Finski raziskovalci, univerze in gozdarske službe (npr. Metsähallitus) preučujejo in izvajajo nadzorovane oziroma namenske požare na manjših, vnaprej določenih površinah.
- Cilj: Te obvladovane sežige izvajajo z namenom obnove biotske raznovrstnosti, vračanja hranil v prst in ohranjanja habitatov redkih vrst (npr. določenih vrst hroščev, gob in rastlin, ki potrebujejo požgano lesno maso ali vročino za kalitev).
Te o finski gozdarski praksi zanima še kaj bolj specifčnega, na primer kako lastniki gozdov pridobijo dovoljenja za
A si ti "un lubadar" ki je gor studiral pred leti?Fixed.
Ne boš verjel: Finska država plačuje raziskave na področju, ki ga očitno obvladaš. Mogoče se jim ponudiš.![]()
Ne nisem, poznam pa žlahtnika od prijatelja, ki ni gori študiral, dela pa na teh raziskavah sedaj že v drugi EU državi. Zanimiva tematika.A si ti "un lubadar" ki je gor studiral pred leti?