Hrvaška bo še dolgo tesna balkanska vukojebina

mistique

Guru
16. jun 2009
14.714
2.445
113
Emona / Carnium
men je tole nočna mora:
Poglej priponko 99680

Smo bili aprila tukaj (Lignano), ko je bilo prazno.... in sem rekel ženi, da sem raje pri lokalni reki, pa spim v šotoru pred hišo, kot pa tukaj poleti
1750937911974.png
 

dask

Majstr
21. sep 2023
636
706
93
men je tole nočna mora:
Poglej priponko 99680

Smo bili aprila tukaj (Lignano), ko je bilo prazno.... in sem rekel ženi, da sem raje pri lokalni reki, pa spim v šotoru pred hišo, kot pa tukaj poleti
E, tole... smo tudi probal. Za kozlat, enkrat in nikoli več. Sicer smo šli ko bobri v maline, niti pogooglal nisem kaj velik prej, apartma je bil videt ok, cena tudi, pa kolega je ene dve leti nabijal, kako je dobro... no ja. Precej podobno kot cenovna primerjava hrčkolandije z naravno plažo in nekega resorta nekje v afriškem delu sredozemlja... grem še vseen raje k hrčkom, dokler se še najde kotiček, da nismo en čez drucga.
 

Samo Svoj

Guru
27. jan 2022
7.962
3.501
113
Ampak majo tudi koncesijo. Tko da zastonj ni nihce nic zgradil.

zakaj so lahko investirali? Pol stabov po hrvaskem je v casu oluje imelo ameriske upokojene castnike za svetovalce
Kar seveda že dolgo ni res.

HAC je 100% lasti vlade RH, BINA pa ima koncesijo na Istrskem Y, največji posamični lastnik Bine je francoski Bouyges.

Z američani so se pa po mojem spominu "grdo" razšli.
 
  • Všeč mi je
Reactions: MrDaco

Apollo8

Mahoney
15. avg 2007
15.865
8.312
113
Kar seveda že dolgo ni res.

HAC je 100% lasti vlade RH, BINA pa ima koncesijo na Istrskem Y, največji posamični lastnik Bine je francoski Bouyges.

Z američani so se pa po mojem spominu "grdo" razšli.
No sedaj pa pojdi brat kontekst - nekdo je pisal kako hitro so zgradili avtoceste. Ja, so jih in potem so bile v koncesijskem upravljanju.
 
  • Všeč mi je
Reactions: Rekreacija

Samo Svoj

Guru
27. jan 2022
7.962
3.501
113
Se malo ven vlečeš?
Ker imate tako radi AI, evo vam en mali povzetek. Sicer imam v spominu, da so od Kapele vlekli "američani s turki" še malo po Liki, ampak očitno je koncesija američanom precej na trhlih nogah.


Avtocesta A1 na Hrvaškem ("Dalmatina" ali "Jadranska autocesta") je bila zgrajena v več fazah in etapah, financiranje pa je bilo kompleksno, zlasti zaradi dolgega časovnega obdobja gradnje (od 1970-ih naprej) in političnih sprememb. Glavni izzivi so bili financiranje in gradnja po osamosvojitvi Hrvaške leta 1991.
Tukaj je povzetek ključnih akterjev:

### Financiranje:
1. **Državni proračun Hrvaške**: Primarni vir, zlasti za odseke, zgrajene pred vstopom v EU.
2. **Evropska unija**: Po pridobitvi statusa kandidatke (2004) in članstva (2013) je Hrvaška prejela znatna sredstva iz evropskih skladov (kohezijski, strukturni, IPA). Na primer, EU je financirala do 85% odseka **Sveti Rok–Ervenik** (2021).
3. **Mednarodne finančne institucije**:
- **Evropska investicijska banka (EIB)** in **Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD)**: Krediti za odseke priključitve na EU omrežje (npr. Zagreb–Karlovac, Dugopolje–Ploče).
- **Svetovna banka**: Sodelovala pri financiranju v 1990-ih.
4. **Koncesijski modeli**:
- **Zagreb–Gorican (A2) in Zagreb–Macelj (A2)**: Koncesionar je bil **Autocesta Rijeka–Zagreb (ARZ)** (danes **Bina-Istra**). Leta 2020 je Hrvaška odkupila koncesijo za 882 milijonov EUR.
- **Istra Ypsilon (Umag–Matulji)**: Gradi in financira **Bina-Istra** (zasebni koncesionar).

### Gradnja:
1. **Hrvatske autoceste (HAC)**: Državno podjetje, odgovorno za večino odsekov (npr. Zagreb–Split–Dubrovnik).
2. **Bina-Istra** (prej **Autocesta Rijeka–Zagreb**): Zasebni koncesionar za odseke v Istri in severozahodu (A6, A7).
3. **Mednarodni gradbeni konzorciji**:
- Podjetja kot so **Strabag** (Avstrija), **Vinci** (Francija), **Astaldi** (Italija) in **Bouygues** (Francija) so dobila različne razpise za kompleksne odseke (npr. tunel Sveti Rok, most Maslenica).
- Hrvaška podjetja: **Konstruktor**, **Ingra**, **GP Krk** itd.

### Ključne etape:
- **1970–1991**: Začetek gradnje (Zagreb–Karlovac) v času Jugoslavije.
- **1995–2005**: Intenzivna gradnja po vojni (npr. Zagreb–Split odprt 2005).
- **Po 2013**: Hitrejše dokončanje z EU sredstvi (Split–Dubrovnik, zadnji odsek **Otrić–Ravča** odprt 2023).

### Zaključek:
A1 je rezultat desetletij investicij z mešanico državnih, evropskih in zasebnih virov. Dokončanje omrežja (še posebej do Dubrovnika) je bilo strateška prioritev za Hrvaško turizem in povezavo z EU. Za aktualne podrobnosti priporočam slediti **HAC** (www.hac.hr) ali Ministrstvu za morje, promet in infrastrukturo RH.

Gradnja avtoceste A1 na Hrvaškem **ni vključevala neposrednega sodelovanja ameriških podjetij ali institucij** kot glavnih izvajalcev ali financirancev. Vsi ključni podatki kažejo, da so bili glavni akterji domači in evropski subjekti. Vendar pa obstajajo posredne povezave z ZDA v enem specifičnem segmentu:

### Ključni podatki:
1. **Gradnja tunela Mala Kapela (2003–2005)**:
- **Lokacija**: Med Ogulinom in Brinjem (Lika) .
- **Sodelovanje ZDA**: Ameriški gradbeni konzorcij **Bechtel–Enka** (partnerstvo med ameriško *Bechtel Corporation* in turško *Enka*) je bil glavni izvajalec tega projekta .
- **Značilnosti**: Tunel je najdaljši v Hrvaški (5.8 km) in eden tehnično najzahtevnejših delov A1 zaradi kompleksne geologije .

2. **Financiranje**:
- Projekt je bil financiran prek **posojil Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD)** ter **Evropske investicijske banke (EIB)**, ne z neposrednimi ameriškimi sredstvi .
- Vloga ZDA je bila izključno komercialna (izvedba dela prek podjetja Bechtel).

### Zaključek:
- **Kje**: Američani so sodelovali **samo pri gradnji tunela Mala Kapela**.
- **Koliko**: Prispevek je omejen na ta segment; za ostale dele A1 (npr. mostove, druge tunele) ni dokazov o ameriški vključenosti.
- **Kontekst**: Celotna avtocesta A1 je rezultat predvsem hrvaških in evropskih naporov, z minimalno tujo pomočjo izven EU .

Za dodatne podrobnosti o tehničnih parametrih tunela ali vlogi Bechtel lahko preverite viro .
 

Apollo8

Mahoney
15. avg 2007
15.865
8.312
113
Se malo ven vlečeš?
Ker imate tako radi AI, evo vam en mali povzetek. Sicer imam v spominu, da so od Kapele vlekli "američani s turki" še malo po Liki, ampak očitno je koncesija američanom precej na trhlih nogah.


Avtocesta A1 na Hrvaškem ("Dalmatina" ali "Jadranska autocesta") je bila zgrajena v več fazah in etapah, financiranje pa je bilo kompleksno, zlasti zaradi dolgega časovnega obdobja gradnje (od 1970-ih naprej) in političnih sprememb. Glavni izzivi so bili financiranje in gradnja po osamosvojitvi Hrvaške leta 1991.
Tukaj je povzetek ključnih akterjev:

### Financiranje:
1. **Državni proračun Hrvaške**: Primarni vir, zlasti za odseke, zgrajene pred vstopom v EU.
2. **Evropska unija**: Po pridobitvi statusa kandidatke (2004) in članstva (2013) je Hrvaška prejela znatna sredstva iz evropskih skladov (kohezijski, strukturni, IPA). Na primer, EU je financirala do 85% odseka **Sveti Rok–Ervenik** (2021).
3. **Mednarodne finančne institucije**:
- **Evropska investicijska banka (EIB)** in **Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD)**: Krediti za odseke priključitve na EU omrežje (npr. Zagreb–Karlovac, Dugopolje–Ploče).
- **Svetovna banka**: Sodelovala pri financiranju v 1990-ih.
4. **Koncesijski modeli**:
- **Zagreb–Gorican (A2) in Zagreb–Macelj (A2)**: Koncesionar je bil **Autocesta Rijeka–Zagreb (ARZ)** (danes **Bina-Istra**). Leta 2020 je Hrvaška odkupila koncesijo za 882 milijonov EUR.
- **Istra Ypsilon (Umag–Matulji)**: Gradi in financira **Bina-Istra** (zasebni koncesionar).

### Gradnja:
1. **Hrvatske autoceste (HAC)**: Državno podjetje, odgovorno za večino odsekov (npr. Zagreb–Split–Dubrovnik).
2. **Bina-Istra** (prej **Autocesta Rijeka–Zagreb**): Zasebni koncesionar za odseke v Istri in severozahodu (A6, A7).
3. **Mednarodni gradbeni konzorciji**:
- Podjetja kot so **Strabag** (Avstrija), **Vinci** (Francija), **Astaldi** (Italija) in **Bouygues** (Francija) so dobila različne razpise za kompleksne odseke (npr. tunel Sveti Rok, most Maslenica).
- Hrvaška podjetja: **Konstruktor**, **Ingra**, **GP Krk** itd.

### Ključne etape:
- **1970–1991**: Začetek gradnje (Zagreb–Karlovac) v času Jugoslavije.
- **1995–2005**: Intenzivna gradnja po vojni (npr. Zagreb–Split odprt 2005).
- **Po 2013**: Hitrejše dokončanje z EU sredstvi (Split–Dubrovnik, zadnji odsek **Otrić–Ravča** odprt 2023).

### Zaključek:
A1 je rezultat desetletij investicij z mešanico državnih, evropskih in zasebnih virov. Dokončanje omrežja (še posebej do Dubrovnika) je bilo strateška prioritev za Hrvaško turizem in povezavo z EU. Za aktualne podrobnosti priporočam slediti **HAC** (www.hac.hr) ali Ministrstvu za morje, promet in infrastrukturo RH.

Gradnja avtoceste A1 na Hrvaškem **ni vključevala neposrednega sodelovanja ameriških podjetij ali institucij** kot glavnih izvajalcev ali financirancev. Vsi ključni podatki kažejo, da so bili glavni akterji domači in evropski subjekti. Vendar pa obstajajo posredne povezave z ZDA v enem specifičnem segmentu:

### Ključni podatki:
1. **Gradnja tunela Mala Kapela (2003–2005)**:
- **Lokacija**: Med Ogulinom in Brinjem (Lika) .
- **Sodelovanje ZDA**: Ameriški gradbeni konzorcij **Bechtel–Enka** (partnerstvo med ameriško *Bechtel Corporation* in turško *Enka*) je bil glavni izvajalec tega projekta .
- **Značilnosti**: Tunel je najdaljši v Hrvaški (5.8 km) in eden tehnično najzahtevnejših delov A1 zaradi kompleksne geologije .

2. **Financiranje**:
- Projekt je bil financiran prek **posojil Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD)** ter **Evropske investicijske banke (EIB)**, ne z neposrednimi ameriškimi sredstvi .
- Vloga ZDA je bila izključno komercialna (izvedba dela prek podjetja Bechtel).

### Zaključek:
- **Kje**: Američani so sodelovali **samo pri gradnji tunela Mala Kapela**.
- **Koliko**: Prispevek je omejen na ta segment; za ostale dele A1 (npr. mostove, druge tunele) ni dokazov o ameriški vključenosti.
- **Kontekst**: Celotna avtocesta A1 je rezultat predvsem hrvaških in evropskih naporov, z minimalno tujo pomočjo izven EU .

Za dodatne podrobnosti o tehničnih parametrih tunela ali vlogi Bechtel lahko preverite viro .
Ne nic se ven ne vlecem. Nekdo je napisal da so hitro zgradili AC, jaz sem napisal da so jih gradili americani (kot vir denarja) in da so nato imeli koncesijo. Zdej lahko reces da to ni res in da se motim, ne razumem pa glede cesa naj bi se ven vlekel.

p.s.: AI jemljem z rezervo. Zadnjic enkrat sem ga vprasal kaj ve o raketiranju tunela karavanke in si je gladko izmislil da je TO leta 1991 minirala in razstrelila predor ki so ga kasneje obnovili - tko da… ni mi glih zanesljiv vir (kar pa ne pomeni da ni nadsposoben)
 

jezek

Guru
24. jul 2008
4.433
1.895
113
Nic posebnega, danes na Bavarcu dec ob 14 spal na tleh sredi pločnika in objemal neko prazno plastenko. 200m stran fantje s Trdinove obravnavali neko polgolo, RES grdo babo....ki je zgledala mrtvo nazgana/zadeta. Vrocina naredi svoje.