
Punčka, ki so ji vzeli ladjico: kaj imata skupnega Greta Thunberg in Nika Kovač
Greta Thunberg, ikona podnebnega aktivizma si je zadala nov projekt. To je Gaza in njeni trpeči prebivalci. Nihče ne more reči, da to v osnovi ni plemenit projekt. Kot je bil in je gotovo plemenit…

Eno od močnih medijskih orodij je danes infantilizacija. Tipičen globalni primer je prav Greta Thunberg, ki se je v politiko podnebnih sprememb res vključila kot avtistična najstnica, a še danes, ko je puberteto že davno prešla, še vedno komunicira s svetom na način, ki ohranja vtis večne adolescence: z brezkompromisnostjo in etično absolutnostjo, ki je pogosto lastna prav mladostnikom. Tudi njen videz daje vtis ranljive, a hkrati moralno plemenite deklice, ki odraslim govori, kaj je prav.
Podoben vzorec najdemo tudi v domačih logih. Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, v svojih javnih nastopih pogosto kombinira videz skromne, skoraj sramežljive študentke z zelo ambiciozno politično agendo. Videz in govorica telesa, ki jo zaznamuje neagresivnost, pogosto preusmerita pozornost z njenih močnih političnih sporočil, kar ji v določenih krogih omogoča večjo sprejemljivost. Tako ona, kot njeni sodelavci iz Inštituta 8. marec dajejo vtis mladih študentov, čeprav so večinoma že precej čez trideset in so globoko zakorakali v odraslost.
Nikakor ni problem v tem, da mladi ne bi smeli imeti besede in da ne bi mogli povedati resnice, pred katero si v svoj miselni mehurček zaprti odrasli morda zatiskamo oči. Problem je v tem, da je infantilnost danes postala medijsko orodje manipulacije.