Drevesa rastejo kot plevel

Bush

Fizikalc
19. okt 2008
1.735
0
36
Citat:
Spoštovani!

V Si.mobilu se nenehno trudimo za vaše zadovoljstvo, hkrati pa v skladu z našo filozofijo Re.misli tudi za zmanjšanje naših vplivov na okolje. Kot prvi slovenski operater smo vam pred štirimi leti ponudili rešitev E-račun. V tem času smo rešitev z upoštevanjem želja uporabnikov prilagodili vašim zahtevam. E-račun sedaj v polni meri nadomešča tiskano različico in vam omogoča še boljše upravljanje z računi. Elektronski račun si med drugim lahko odslej naročite tudi v elektronsko banko NLB Klik in ProKlik. Tako boste imeli popoln nadzor nad računi in plačili na enem mestu.

Z velikim zadovoljstvom sprejemamo dejstvo, da se vse več uporabnikov odloča za rešitev E-račun, saj se s tem pomembno zmanjšuje poraba papirja. V želji po čim bolj doslednem izvajanju naših okoljskih zavez smo se v Si.mobilu odločili, da v prihodnje ukinemo možnost hkratnega prejemanja računa v tiskani in elektronski obliki. Vsi, ki prejemate račun tudi v tiskani obliki, boste s prihodnjim obračunskim obdobjem prejeli zgolj E-račun na elektronski naslov (naslov za prejemanje e-računa), kamor ste ga prejemali še doslej.

Če želite E-račun prejemati na drug elektronski naslov naslov ali pa če želite račun prejemati zgolj v papirni obliki, nam to prosim sporočite preko:

* preko spletne aplikacije za upravljanje z razmerjem na daljavo Si.asistent ali
* preko našega klicnega centra na številki 080 40 40 40 in z uporabo gesla, ki ste ga prejeli ob sklenitvi naročniškega razmerja ali
* na Si.mobilovih prodajnih mestih,


Preden se morebiti odločite za tiskani račun, (p)Re.mislite. Pridružite se akciji "Položnice menjamo za drevesa". S prejemanjem računa le v elektronski obliki lahko skupaj ohranimo do 22 dreves mesečno.

Vaš Si.mobil

Vir: Si.mobilov PR e-mail

Ekofašistična retorika z namenom šparancije. Seveda na trhli znanstveni osnovi, saj:
- se drevesa goji, kot krompir, za namene celuloze za papir,
- reklamnih letakov, tistih ta povoščenih, pa ne bi zamenjali samo za reklamo na spletu
shocked-1.gif



le v elektronski obliki lahko skupaj ohranimo do 22 dreves mesečno.
Pol drvarnice
uf-1.gif
 

Steve

Guru
13. avg 2007
9.713
1.621
113
res je smešno to, samo pri prvi alineji se moraš zavedat da se drevesa sicer res ponekod gojijo v te namene, ampak tam kjer je nekoč bil naravni habitat, zdaj pa raste namesto tega monokultura
 

Radirko

Fizikalc
18. avg 2007
6.242
0
36
Jaz nisem njihov narocnik, pa redno dobivam tiste (papirnate) reklame, kljub nalepki na nabiralniku (najbrz pridejo s kaksnim casopisom ?). Koliko lahko sele prihranijo pri ne-narocnikih, ce nas prenehajo spamati ? Zdaj sem ze dojel, da obstajajo, ce bi zelel zamenjati operaterja, bi jih tudi vzel pod drobnogled.
 

Bush

Fizikalc
19. okt 2008
1.735
0
36
Prihranili bi lahko tudi pri jumbo plakatih - kaj papirja gre tam! Ali s tem, da bi prenehali oglaševati v tiskanih medijih - še več papirja. Ampak ne. Ravno pri tistem malem listku s položnico - 5% povprečnega časopisa - tam je "treba" šparati.

Itak se vsako leto poseka približno isto dreves: tistih, ki so bolna; in tistih, ki so zrasla do velikosti, ko je njihov les najbolj kvaliteten. Kar dosežejo z manjšim povpraševanjem je samo nižanje cene lesa. Teh 22 dreves bo vseeno požaganih, samo prodanih bo po nižji ceni. Si.mobilovo nakladanje je navaden ekofašistični nesmisel, za mazanje oči, in širjenje zelene ideologije.

Sicer pa ni potrebno imeti monokulture, da gospodarsko izkoriščaš gozd. Tako je tudi bolj odporen proti škodljivcem.
 

Cawo

Fizikalc
Osebje foruma
25. jul 2007
2.862
12
38
Citat:
Uporabnik Bush pravi:
Prihranili bi lahko tudi pri jumbo plakatih - kaj papirja gre tam! Ali s tem, da bi prenehali oglaševati v tiskanih medijih - še več papirja. Ampak ne. Ravno pri tistem malem listku s položnico - 5% povprečnega časopisa - tam je "treba" šparati.

Verjetno sam veš, da gre precej manj papirja za jumbo plakate kot za položnice.
wink-1.gif


Sicer pa je pač win win situacija, bolje za okolje, bolje za družbo in bolje za uporabnika, če je navajen spletnega poslovanja.
 

Bush

Fizikalc
19. okt 2008
1.735
0
36
Cawo, višja stopnja računalniške pismenosti v sporočilu ni niti z besedico omenjena. Sicer pa je logika same PR kampanje je napačna. Bom dal primer.

Če na Si.mobilu ne bomo jedli kokic, bomo prihranili 22 ton koruze mesečno. Tako bo ta koruza lepo rasla, ne da bi jo kdo požel.

Manjše povpraševanje po koruzi kratkoročno (v tem letu) koruzi zniža ceno. Vseeno se vsa posejana koruza požanje. Dolgoročno (za naslednja leta) pa se obdelovalna površina spremeni za namene pridelave drugih bolj rentabilnih poljščin, po katerih je več povpraševanja. In teh 22 ton koruze res prihraniš, ker za teh 22 ton rastlinic koruze nikoli ne bo posejanih.

Če znižujete povpraševanje po celulozi, se gozd (tj. pridelavo dreves) dela še manj rentabilen. S tem naravnost kličete, da se spremeni namembnost zemljišča v obdelovalno polje ali zazidalno površino. S tem bo 22 dreves res prihranjenih, saj jih ne bo nihče nikoli posadil oziroma bo na tisti površini kaj drugega kot drevesa, ki jih je nerentabilno pridelovati.
 

Cawo

Fizikalc
Osebje foruma
25. jul 2007
2.862
12
38
Če res ne bi bilo problemov z drevesi, potem verjetno tropskih gozdov ipd. ne bi krčili, kot jih do sedaj.
 

Jernej

Fizikalc
18. avg 2007
7.124
0
36

Pa a ti misliš, da tropski pragozd sekajo primarno zaradi lesa?
smirk-1.gif



/on topic:

Meni je všeč. Že par mesecev nazaj sem popolnoma ukinil papirnate račune. Why bother? Samo še en papir, ki roma v smeti.

Še na kaslcu imam nalepko "no Žurnal / Dobro jutro".
 

malcomX

Plastic
21. jul 2007
20.111
2
36
39
Z nekega planeta
www.mojabivsa.com
Citat:
Uporabnik Cawo pravi:
Če res ne bi bilo problemov z drevesi, potem verjetno tropskih gozdov ipd. ne bi krčili, kot jih do sedaj.

Tropske sekajo primarno zaradi širjenja kmetijstva, nova naselja, ceste, les je le stranski produkt ki se ga da
zelo koristno porabit. (prodat). Tut če nebi z lesa delali papirja, bi tropski gozd sekali z isto hitrostjo, le dražje bi bilo,
ker zdaj z prodanim lesom dodatno zaslužijo, krijejo stroške.
GTropske bi krčili dost počasneje če se prst ki se uporablja v nanovo postavljenem kmetijstvu nebi tako hitro
izčrpala (3 leta).

Je pa res da vsako sekundo se tropski gozdovi pokrčijo za eno nogometno igrišče. 20 naših držav posekajo letno.
Pa ne gre se toliko za gozd, primarno se gre za živalske in druge sorte ki jih še ne poznamo, tropski gozd se da
nanovo naselit, sorta ki izumre pa ne več.
 

MadMitch

Fizikalc
29. sep 2008
6.163
0
36
Les je v Afriki in J. Ameriki stranski produkt? A si diht? A zato potem ladje cele dneve stojijo v portih in rečnih ustjih in nakladajo tikovino in podobne reči? Gozdovi v Afriki se sekajo izključno zaradi lesa, da bi pa tam delali na posekih polja je pa itak iluzorno, ker poseke po par mesecih ni več. Sigurno pa tega lesa ne uporabljajo za celulozo.
 

luka51

Guru
16. avg 2007
13.924
5.197
113
Citat:
Uporabnik malcomX pravi:, tropski gozd se da
nanovo naselit, sorta ki izumre pa ne več.

tropskih gozdov se neda na novo poseliti. oziroma bi zadeve trajala več desetletij oziroma stoletij, da bi prišlo nazaj v današnje stanje.
tropski gozd ni samo da drevo zraste in je to to. zadeve majo svojo mikroklimo, več plastno rastje. specifično podrast itd itd. če nekaj manjka to ni to. in recimo če niso drevesa fuul visoka že in da delajo praktično skoraj temo tudi podrast nebo takšna kot je, ker bojo druge boj uspešne vrste rasle itd itd. uglavnem v stanje kot je zdaj še dolgo nebo, tudi če začnejo namensko obnavljat
 

Bush

Fizikalc
19. okt 2008
1.735
0
36
Saj kdo pa pravi, da je golosek najučinkovitejša metoda za pridobivanje lesa? Resnični problem gozdov v Afriki in Amazoniji so neurejene lastniške pravice (zemljiška knjiga) in njihova pravna zaščita (policija, sodstvo).

Sicer pa, kakšna je cenovna elastičnost ponudbe lesa na splošno, in tistega iz Afrike in Amazonije? Si.mobilovci bi morali to vedeti, če že gredo v to akcijo...
 

MadMitch

Fizikalc
29. sep 2008
6.163
0
36
Citat:
Uporabnik Bush pravi:
Saj kdo pa pravi, da je golosek najučinkovitejša metoda za pridobivanje lesa? Resnični problem gozdov v Afriki in Amazoniji so neurejene lastniške pravice (zemljiška knjiga) in njihova pravna zaščita (policija, sodstvo) .

A se hecaš?
 

Bush

Fizikalc
19. okt 2008
1.735
0
36
Citat:
Uporabnik MadMitch pravi:
A se hecaš?

confused-1.gif


Citat:
In the Brazilian Amazon, insecure property rights are among the main causes of land conflicts and deforestation. Through an in-depth empirical case study in Maranhao in the Eastern Amazon, this research analyzes how distorted agrarian, forest and environmental policies, laws and regulations originated insecure property rights not only over land, but also over timber, which allied to social and political factors, such as uneven distribution of land and strong organization of landless peasants, led to land conflicts and deforestation. This paper also shows that the causes of and the several actors involved in the deforestation of the Amazon were not independent, rather they were related and interact to each other. Compatibility between environmental goals and agrarian policies, regulations and laws are necessary to provide secure and clear property rights to allow a better enforcement of environmental regulations and to give actors incentives to avoid deforestation.

Cel članek (leto 2007) na http://www.sciencedirect.com/science/article/B6VT4-4RKMCWT-1/1/c282407c39ab3e2c6f5c95ac980df8cc

Če veš, da je hosta tvoja, jo boš pustil svojemu sinu, da bo tudi on lahko sekal. Drugače pa se dela po principu, "kdor prvi pride, prvi melje (celulozo)"
tongue-1.gif
 

MadMitch

Fizikalc
29. sep 2008
6.163
0
36
Nisva se razumela, saj oba isto misliva, tam ni nobenega reda, kaj šele kakšni registri, kot je zemljiška knjiga. Lej, ti bereš članke, jaz pa sem 9 let delal na balvanaših (ladje za prevoz hlodovine), predvsem po Z Afriki, kjer so sekali večinoma Francozi in Nemci. Koliko in komu so za to plačevali, ne ve nihče, sigurno pa ne po reglcih. Verjemi, tam ni šlo nič za celulozo, medtem ko je bilo v J Ameriki drugače, tam se je večinoma vozilo "eksotičen" les v hlodih in nekaj že predelane celuloze, tkole na uč bi rekel 50/50.
Nekdo je rekel, da se deževni gozd ne obnavlja zaradi goloseka, na srečo temu ni tako in se rehabilitira veliko hitreje, kot katera koli poseka okoli Pokljuke. Če temu ne bi bilo tako, bi zaradi načina kmetovanja v JZ Afriki ostali samo še grmički in gautrože.