Dedovanje, darilne pogodbe ...

Tole sem nekoč našel na enem drugem forumu, vendar se verjetno zakonodaja ni bistveno spremenila:

Ovira: nujni delež
Gre za pravno pogruntavščino, ki ima podlago v zakonu in ki pomeni, da določeni zakoniti dediči, ki se imenujejo nujni dediči (nujni dedič) v vsakem primeru dedujejo del zapustnikovega premoženja, torej tudi v primeru, ko jih je le-ta v oporoki prezrl oziroma ko je celotno premoženje namenil drugim dedičem. Gre za znaten poseg v lastninsko pravico in v svobodo oporočnega razpolaganja. Prav nič ne pomaga, če zapustnik izrazi svojo željo, da zakoniti dediči ne bi dedovali njegovega premoženja, ali če je takšna želja splošno znana.

Nujnim dedičem pripada 1/2 ali 1/3 (odvisno, za katerega nujnega dediča gre) zakonitega dednega deleža, to je deleža, ki bi takemu dediču pripadal, če zapustnik ne bi sestavil oporoke.

Ne pomaga niti razdelitev premoženja v obliki daril
Če zapustnik vse svoje premoženje ali njegov del v obliki daril razda določenim osebam še v času svojega življenja, imajo nujni dediči pravico zahtevati, da obdarjenci vrnejo prejeta darila, če je zaradi njih prikrajšan njihov nujni delež. Darila, ki jih je dal zapustnik, se namreč upoštevajo pri izračunu vrednosti zapuščine in pri višini nujnih deležev.

Možna rešitev je pogodba o dosmrtnem preživljanju, s katero se preživljalec zaveže, da bo preživljal zapustnika (preživljanca), zapustnik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali njegov del, pri čemer je izročitev premoženja odložena do izročiteljeve smrti. Vendar pa morata biti vrednost preživljanja in vrednost izročenega premoženja zapustnika vsaj približno enaki, sicer se taka pogodba lahko v celoti ali delno šteje za darilo, to pa ima zgoraj opisane posledice.

V ekstremnih primerih obstaja popolna rešitev: razdedinjenje
Razdedinjenje pomeni, da oporočitelj v oporoki nujnim (zakonitim) dedičem odvzame tudi nujni delež. V tem primeru torej zakoniti dediči res ničesar ne dedujejo po zapustniku. Vendar pa mora za razdedinjenje, da je veljavno, obstajati eden izmed treh točno določenih razlogov, ki so določeni v zakonu (in ne zelo jasni):
- če se je dedič s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom;
- če je dedič naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper zapustnika ali zoper njegovega zakonca, otroka, posvojenca, ali starše;
- če se je vdal brezdelju in nepoštenemu življenju.

Razdedinjenje mora biti nedvoumno izraženo v oporoki. Ni potrebno navesti razloga za razdedinjenje, je pa to priporočljivo. Tudi ni nujno, da je v oporoki uporabljena beseda "razdedinjenje", je pa priporočljivo. Razdedinjenje je lahko popolno (odvzem celotnega nujnega deleža) ali delno. Če ne obstaja eden od razlogov zanj, je razdedinjenje neveljavno, čeprav je določeno v oporoki, in se po zapustniku deduje, kot da razdedinjenje sploh ne bi bilo določeno.

Podoben učinek kot razdedinjenje ima odvzem nujnega deleža v korist potomcev. Ta je mogoč samo zoper zapustnikovega potomca in samo v primeru, ko je ta potomec prezadolžen ali zapravljivec (zaradi česar bi bil nujni delež, če bi ga potomec prejel, tako rekoč vržen stran).

Če tole prav razumem je najbolje, da se izvede stvar kar s kupoprodajno pogodbo. Požreš tisti davek in potem mirno spiš?
Če pa prodajalec potem ''spiska'' tisti denar pa ni verjetno več tvoja stvar.

Moj primer:

Babica mi je hotela dati nekaj zemlje. Ima dva sina (moj oče in stric). Da ne bi bilo po njeni smrti problemov pri dedovanju smo naredili izročilno pogodbo, kjer sta se oba strinjala, da ta del zemlje pripada meni. Postavili smo ceno in ker je stric drugi red sem moral na to ceno plačati nekaj procentov davka.

Sedaj sem edini lastnik in po njeni smrti noben od dedičev te zemlje ne more zahtevati zase.

To o nujnem deležu prvič slišim...lahko kak pravnik pove kaj več? To je kr nekej...sploh obstaja kakšen zapis oporoke ( s tem mislim obliko besedila oz. razne podpise tistih, ki ne bodo nič dobili) ki bi zagotovil, da se upošteva volja oporočnika??

Oporoke ne.

Meni so razložili takole. Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju je tako, da davka v prvem dednem redu (starši-otroci) ni. To ni darilna pogodba, je odkupna pogodba, zato tudi ni nujnih deležev. Seveda je vsako pogodbo (tudi to) možno izpodbijati na sodišču, vendar bi bil uspeh pri takšni pogodbi ničen. Ocena vrednosti pride v poštev pri prodaji, ker je davek pri prodaji potrebno plačati na razliko med vrednostjo, po kateri si pridobil (kupil) nepremičnino in vrednostjo, po kateri si jo prodal. Še to, vrednost (notarske) storitve se obračuna glede na vrednost sklenjenega posla, torej se moraš odločiti ali nižja vrednost darila in nižji notarski stroški ali višja vrednost in nižji davek pri prodaji (če boš prodal v naslednjih nekaj letih).
Pri izročilni pa se dediči vnaprej odpovejo svojim deležem.

Kot že napisano, je možnosti več, vedno (razen s prodajno pogodbo ali pa s pogodbo o dosmrtnem preživljanju) pa moraš paziti na nujne dediče.
Nujni dediči so le pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in zakonec (nujni delež znaša 1/2 zakonitega). Potem so pogojno še dedi in babice ter bratje in sestre - vendar le če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za preživljanje (nujni delež znaša 1/3 zakonitega).

Če je oporoka in nekdo izmed nujnih dedičev ni v njej ter ni bil razdedinjen, lahko ta zahteva svoj nujni delež (po zakonu - ne obstaja oporoka kjer bi nujnega dediča "povozil"). Podobno je, če zapustnik še za časa življenja razdeli svoje premoženje z darilnimi pogodbami - prikrajšani nujni dedič lahko zahteva vštevanje teh daril ter izplačilo v višini svojega nujnega deleža.

Če je po zakonu dedovanje - itak dedujejo tisti, ki so nujni dediči ...

Če ti je umrli nekaj dal z darilno pogodbo in potem njegovi dediči ne dedujejo nič ali (glede na celotno zapustnikovo premoženje pred razpolaganjem z darili- torej tudi tvoje darilo) vsaj deleža v višini nujnega deleža, lahko zahtevajo vrnitev daril in iz tako zbrane mase svoj nujni delež.

Če hočeš, da ti nekdo še za časa življenja da npr. neko nepremičnino in nočeš imeti težav kasneje (ter se s prenosom lastninske pravice strinjajo tudi ostali nujni dediči) je najbolje imeti že omenjeno izročilno pogodbo, ki je dejansko podobna darilni (glede prenosa last. pravice)), le da mora biti v notarskem zapisu, dodan pa je še člen v katerem se ostali nujni dediči strinjajo s takim prenosom oz. odpovedujejo dedovanju v tem delu.

Upam, da je vsaj približno jasno napisano - je kar težko tako pravno področje zajeti v nekaj stavkih, a na hitro je to to

Aja še glede davka - vprašanje je v katerem dednem redu si.

Dejansko nobena.

Kako se razlaga označen stavek? Kako je določena referenčna vrednost, na podlagi katere sodišče odloči, ali dedna masa zadostuje?

Izhodišče = oseba A.
Oseba B ni zakoniti dedič in ji je z oporoko dana nepremičnina. Oseba C je zakoniti dedič in ji je z darilno pogodbo prav tako dana nepremičnina.
Oseba C je je v istem dednem redu kot oseba A.

// Se razlaga tako, da je delež iz dedne mase finančno (približno) enak vrednosti z darilno pogodbo dane nepremičnine? In če je vrednost darilne pogodbe večja od vrednosti 1/2 zakonitega deleža osebe A, se osebi C sorazmero zmanjša % zakonitega deleža, da sta, skupno gledano, osebi A in C izenačeni?

Tole se gre vprašat odvetnika ali vec njih. Problem je da mora nekdo ovrednotit nepremicnino. In potem si hitro ma sodišcu 5 10 let...kar dobis dobiš hvala lepa...