Spremembe, ki bodo v javni obravnavi do 6. avgusta, krepijo vpliv vsakokratnih oblasti na razdeljevanje denarja za zdravstvo. Predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ni prvi poskus dodatnega krčenja avtonomije zdravstvene blagajne, a je vlada Janeza Janše pri tem bistveno manj zadržana od predhodnic.
Kaj se spreminja?
Zakonski predlog posega v upravljanje blagajne, ki letno bedi nad okoli 3,3 milijarde evrov. Skupščino in upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pri tem nadomešča s svetom zavoda. Doslej je skupščino ZZZS sestavljalo 45 članov. Od 20 predstavnikov delodajalcev je vlada imenovala štiri, 25 pa je bilo predstavnikov zavarovancev. Poleg sindikatov in upokojencev so bili zastopani tudi invalidi in kmetje. Po novem bi imela vsakokratna vlada bistveno večjo vlogo kot doslej, saj bi izbrala kar pet od enajstih članov sveta zavoda. S tem bi imela tudi več besede pri izbiranju vodstva ZZZS. Vpliv pa bi izgubljali zavarovanci, saj bi bili v enajstčlanskem svetu le štirje njihovi predstavniki: eden za zaposlene, eden za študente, eden za upokojence in eden za invalide. Kmetje bi ostali brez svojega člana, veliko manj moči kot doslej pa bi imeli tudi v delodajalskih združenjih.
Zakaj vlada posega v upravljanje zdravstvene blagajne?
Obrazložitev je v zakonskem predlogu izrazito skopa. Sklicuje se na »gibko upravno strukturo« in približevanje upravljanja sistemu v javnih zdravstvenih zavodih, torej bolnišnicah in zdravstvenih domovih. Doslej so si bili interesi vsakokratne vlade in ZZZS marsikdaj navzkriž ravno pri položaju zdravstvenih zavodov. Na ZZZS so se v preteklosti na primer upirali idejam, da bi z denarjem za zdravljenje pokrivali izgube bolnišnic. Te mora kriti ustanovitelj, torej vlada, so poudarjali že pred dobrim desetletjem, vlade pa so na to vlogo marsikdaj »pozabile«. Aktualni predlog novele sicer ni prvi poskus podrejanja zdravstvene blagajne, a je manj »subtilen« od dosedanjih. Cerarjeva vlada si je skušala leta 2015 v zameno za večjo vlogo državnega proračuna pri financiranju zdravstva na primer zagotoviti več besede pri postavljanju prioritet.
V kolikšni meri bo ZZZS pri odločitvah še samostojen?
Ker vlada podaja soglasje k vsakokratnemu finančnemu načrtu ZZZS, je bila samostojnost že doslej omejena. Občasno se je zatikalo tudi pri uvajanju novih tehnologij; v tem primeru so morali na ZZZS čakati na soglasje ministra za zdravje. Ne nazadnje imajo poslanci zadnjo besedo pri izbiri direktorja ZZZS. A aktualni predlog zakonskih sprememb gre še bistveno dlje: minister za zdravje bi lahko po novem zadržal odločitve ZZZS oziroma njegovega bodočega sveta. To priložnost bi imel vsakokrat, ko bi ocenil, da načrti niso zakoniti ali da niso »v skladu s sprejeto politiko«. Iz katerih dokumentov je ta politika razvidna, predlog zakonskih sprememb ni razjasnil. V praksi bi lahko zato minister zdravstveno blagajno »zablokiral« kadar koli.
Kakšni so odzivi na predlog?
V šestih sindikalnih centralah so pozvali k umiku predlaganih zakonskih sprememb. Cilja predlagane novele sta izločitev predstavnikov aktivnih zavarovancev iz upravljanja ZZZS in prevzem oblasti nad ZZZS, je STA povzela oceno predsednika sindikata Pergam Jakoba Počivavška. »Spremembe v zdravstvu je treba načrtovati premišljeno in na dolgi rok. Skupščina ZZZS je po eni strani res tog organ, po drugi strani pa je garant, da se ne bodo čez noč ukinjale te ali one pravice,« je opozoril nekdanji generalni direktor ZZZS Marjan Sušelj. Spomnil je še, da je vloga državnega proračuna pri vplačevanju v zdravstveno blagajno majhna. Vlogo zavarovancev in različnih skupin delodajalcev pri plačevanju prispevkov bi moral odražati tudi morebiten nov organ upravljanja, je jasen Sušelj. »Odločajo naj tisti, ki prispevajo za zdravstvo,« je dejal.
Kaj se bo zgodilo v prihodnjih tednih in mesecih?
ZZZS, ki ga vodi Tatjana Mlakar, se do prelaganih sprememb še ni javno opredelil. Po naših informacijah pa je zelo verjetno, da bo skupščina ZZZS vztrajala pri umiku zakonske novele. »Imeli bomo še en referendum,« je pred dobrim tednom v kolumni v Dnevnikovem Objektivu zapisal nekdanji minister za zdravje Dušan Keber. Ob številnih odločitvah, ki jih vlada sprejema v imenu zamejevanja novega koronavirusa, predlog sprememb zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju doslej sicer ni bil deležen posebno velike javne pozornosti. Čeprav se razteza čez komaj 15 strani, s spremembami upravljanja ZZZS posega v temeljno zdravstveno zakonodajo. Obširnejše zdravstvene reforme, na katero ta sistem čaka že desetletja in bi lahko prinesla nujne posodobitve, medtem še vedno ni na vidiku.