En kup stvari bi se dalo rešiti z organizacijo, tudi s smiselno omejitvijo pravic zavarovancev, ki nikoli niso neomejene.
Drug kup bi se dalo rešiti s tem, da ena in edina zavarovalnica in NIJZ (XY statistike), svoje posle delata sama, ne pa da to dodatno administracijo prelagata na medicinsko osebje. Od izjav, da starš nima druge možnosti za varstvo otroka kot da vzame nego, naprej. Ne vem, če ta bedarija še je, ampak to z medicino nima nič. To je stvar zavarovalnice in njenih pravil.
Tretji kup je v logiki, kje lahko zavarovanec išče zdravstveno storitev, da mu ena in edina zavarovalnica to storitev delno ali v celoti plača.
Na koncu pridejo še plače. Vsak populističen dvig minimalne plače zahteva korekcijo tudi marsikje drugje. Dvig minimalne plače ni ukrep, ki ga narediš popoldne po enem političnem kosilu. To je resna stvar, ki zahteva veliko dela.