Zvočna izolacija

Skiny

Alternativni tehnik
15. okt 2007
48
0
6
KK
Glede gum: Toyo Proxes T1R spada v kategorijo športnih gum, ki so vedno nekoliko neudobne in glasnejše, ker zaradi togih bokov bolj prenašajo tresljaje in drobne neravnine na karoserijo.



Glede podvozja: Če so ti preverili podvozje ni nujno, da so preverili tudi zgornje ležišče prednjih amortizerjev. Če so ti »posedeni«, podvozje zato praviloma nima nobene povečane zračnosti, kar navadno iščejo na tehničnih pregledih in pri specialistih za podvozja (kot je Vargalant). Moj bivši golf je šel štirikrat zaporedoma brez težav skozi tehničnega s popolnoma uničenimi, nazadnje sem to »pogruntal« sam. Razlika v kotalnem hrupu pred/po menjavi je bila kot dan in noč. Podobno pri mojem sedanjem E46, le da tu razlika ni bila tako očitna. Težava pa je, ker je pri nekaterih avtomobilih težko oceniti, da so »posedeni«, če ne veš, kako morajo izgledati novi.



Pozabil pa sem omeniti še eno stvar: nosilci motorja. Če ti niso več brezhibni, se tresljaji motorja v povišani meri prenašajo na karoserijo, kar se kaže v povečani hrupnosti motorja v kabini.



Šum vetra pri višjih hitrostih: Krivec so predvsem reže ter ostri robovi na karoseriji, izbokline (antena, ogledala) ter slabo tesnenje tesnil vrat in oken. Če avto ni bil nikoli karamboliran, lahko preveriš le pravilno nastavitev vrat ter morebitno poškodovanost gumijastih tesnil okrog vrat ter oken. Kaj več (razen menjave avtomobila seveda) ti ne znam svetovati. Sam sem na bivšem golfu dvojki poskušal marsikaj, a brez »slišnih« uspehov.



Sedaj pa k izolaciji:



Materiali: Uporabiš lahko specializirane materiale za avtoakustiko, ki so sicer kvalitetni, a bodo dodobra osušili tvoj žep, če boš želel biti temeljit in izolirati celoten avto. Če uporabljaš renomirane stvari, kot npr. Dynamat, lahko brez težav samo za material zapraviš 500 ali 1000 EUR. Lahko pa z nekaj improvizacije in znanja izoliraš celoten avto z materialom za 100 EUR ali manj. Sam sem bolj zagovornik cenejših (a še vedno ustreznih) materialov. Prvi razlog je, da nočem plačevati »premije za avdiofilski entuziazem«, ki jo v ceno svojih izdelkov bogato vračunavajo specializirani proizvajalci. Drugi pa, da se po mojih izkušnjah z nekaj znanja tudi z relativno poceni materiali lahko doseže zavidljive rezultate.



Po funkciji se materiali delijo v dve skupini:



1. Materiali, ki zmanjšujejo prenos zvoka skozi pločevino karoserije v notranjost ter dušijo vibracije pločevinastih delov. V to skupino spadajo predvsem bitumenske plošče ali paste ter podobni materiali relativno visoke gostote in dobrih dušilnih sposobnosti. Zaradi mase, ki jo dodajo k masi večjih ravnih površin karoserijske pločevine tudi znižajo njeno lastno frekvenco in tudi s tem prispevajo k slabšemu prenosu zvoka v notranjost. Dobre izkušnje imam z relativno cenenimi ploščami izotekta, le primerno lepilo je potrebno izbrati (večinoma sem uporabljal Pattex Super Fix, ker je bil ravno pri roki; verjetno se dobi tudi kaj ustreznejšega). Za neravne površine je bolje uporabiti pasto na bitumenski osnovi (včasih Alukor ali Antiromba, vendar ne vem, če se ju še dobi). Debelina posušenega nanosa naj bo vsaj 3 mm.



2. Materiali, ki absorbirajo zvok. Sem sodijo predvsem razne akustične pene. Sam imam odlične izkušnje z samougasljivo peno plamaval, ki jo včasih v klasi lahko po zelo ugodni ceni dobiš v industrijski prodajalni Plame Podgrad. Pošljejo tudi po povzetju. Ker je pri avtu požarna varnost pomembna, bi vztrajal na samougasljivi; še posebej, če se uporablja tudi za izolacijo v motornem prostoru. Dobiš jo v različnih debelinah, za avto je najprimernejša ca 2-3 cm.





Kje izolirati?



Predvsem površine, ki so v neposredni bližino izvorov hrupa (motor, kolesa, konec izpuha) ter vse površine, ki nimajo zadostne togosti (predvsem večje ravne pločevinaste dele). Najboljše vodilo za potrebo po bitumenski izolaciji je trkanje s prstom po površini pločevine – bolj ko »zadoni«, bolj je površina potrebna izolacije; če je zvok top in se takoj izzveni, izolacija ni potrebna. Za primerjavo poskusi potrkati po eni veliki ravni površini (npr. streha, sredina vrat), nato pa po manjšem in togem elementu (npr. stebriček), pa boš takoj vedel, kaj imam v mislih. Glede strehe sem sam mnenja, da njena izolacija pride v poštev pri ekstremnejši avtoakustiki (močnejši subwoofer), medtem ko zgolj v primeru »tišanja« vozila ne igra večje vloge.



Veliko večjo vlogo igra pod vozila, tako v kabini, kot tudi v prtljažniku. To vključuje tudi odprtino za rezervno kolo. Za dober učinek bi priporočil odstranitev vseh sedežev in oblog poda, nato pa namestitev bitumenske plošče po vseh površinah ali vsaj po večjih ravnih površinah. Za še boljši učinek se med pločevino in bitumen lahko položi še primerno peno ali filc.

Notranjost bočnih vrat je dobro izolirati z bitumnom (plošče ali pasta). Pene na pločevino ne priporočam, ker skozi tesnila stekel vedno v vrata pride nekaj vode. Lahko pa se pena uporabi na notranjosti vratnih tapet.



Notranje blatnike ter površine okrog blatnikov je skoraj obvezno izolirati tako z bitumnom kot z akustično peno, kjer je to mogoče. Čeprav so vsaj notranji blatniki pri večini avtomobilov že izolirani.

Ravno tako za vse notranje vertikalne površine (boki prtljažnika, prtljažna vrata, boki ob zadnjih sedežih pri trivratnih avtih) priporočam oba tipa izolacije: najprej bitumen, čez pa še akustična pena. Ravno tako se lahko akustična pena uporabi na vseh notranjih površinah, kjer ni preveč vpadljiva, npr. spodnja stran police prtljažnika, zgornja stran prtljažnih vrat pri limuzini.



Izolacija požarne stene pod armaturno ploščo je lahko zelo učinkovita, če je avto slabo zvočno izoliran. Težava pa je navadno dostop, če se ne demontira celotne armaturne plošče. Pri nekaterih avtih je mogoče kaj malega storiti brez njene demontaže, pri drugih popolnoma nič.



Navsezadnje se lahko izolira tudi motorni pokrov (če še nima originalne izolacije), vendar nikar uporabljati materialov, ki niso odporni na ogenj ali samougasljivi.



Pri vsem skupaj pa ne pozabiti na znano pravilo: veriga je tako močna, kot njen najšibkejši člen. Torej: če boš izoliral 80% najbolj kritičnih površin z najboljšimi in najdražjimi materiali, pri tem pa jih izpustil 20%, bo učinek bistveno slabši, kot če boš z bistveno cenejšimi materiali izoliral vsa kritična mesta.



Pripel sem še par slik izvedbe izolacije prtljažnega prostora. Uporabljena materiala sta izotekt in plamaval. Ker je avto imel relativno glasen (serijski) izpuh, sem pričakoval nekaj manj hrupa. Dejansko pa sem bil nad končnim rezultatom zelo pozitivno presenečen – razlika je bila pri nižjih in srednjih vrtjljajih zelo očitna. Pri najvišjih pač ne, ker je prevladal hrup iz motornega prostora.





















LP, Skiny



P.S. Ne pozabi objaviti »fotoreportaže projekta«, če se boš zanj odločil in poročati o učinku.



P.S. 2: Madonca, spet je pozna ura…
rolleyes-1.gif
 
Nazadnje urejeno:

medo10

Fizikalc
3. sep 2007
1.693
7
38
Pa še od mene, ker že nekja časa razmišljam, da bi malo zatesnil fiesto, predvsem motorni del (pokrov, ter steno vmes - je tu najbolje uporabiti peno ali bitumen) - kar nekaj bi lhko z notranje strani izoliral, ker je dosti dostopno.

LP
Peter
 

Skiny

Alternativni tehnik
15. okt 2007
48
0
6
KK
Pri veliko modelih avtomobilov je količina zvočne izolacije odvisna od tipa motorja in/ali stopnje opreme. Če tvoja fiesta nima še nikakršne izolacije pod motornim pokrovom in na požarni steni v motornem prostoru, lahko poskusiš na kakšnem avtoodpadu poiskati ta dva kosa izolacije z dieselskega modela fieste (ali morda bencinske z opremo ghia) in ju prestaviti na tvoj avto.

Če to ne uspe, bi za izolacijo pod motornim pokrovom vsekakor priporočal akustično peno, vendar obvezno samougasljivo. Z gorljivimi materiali se v motornem prostoru ni za igrat... Za požarno steno s strani kabine (pod armaturko) pa je najbolje kombinirati oboje. Bitumen na mestih, ki padejo "skozi" na prej omenjenem testu s trkanjem ter nato akustično peno na vsej površini pod armaturno ploščo.

Treba pa se je zavedati nečesa: tudi če izoliraš celoten avto, "neobdelan" pa pustiš le največji izvor hrupa, bo učinek zelo boren. Zato ti svetujem, da se pred večjimi posegi na sprednjem delu avta prepričaš, da hrup res prihaja iz motornega prostora. Pri mnogih avtih se zdi tako, dejansko pa prihaja z zadnjega dela, od izpuha. Zaradi zaprte "kletke" avtomobilskega prostora in s tem mnogih odbojev zvoka in prenašanja zvoka po karoseriji je včasih težko z vozniškega sedeža locirati izvor hrupa. Ena od možnosti je, da avto vozi nekdo drug, ti pa se (po potrebi ob odstranjenem sovoznikovem sedežu in zadnji klopi) premikaš po avtu in poslušaš. Seveda je potrebno to početi na primerni varni površini - prometna cesta vsekakor ni primerna lokacija, da se neprivezan plaziš po avtu med vožnjo.

LP, Skiny
 

medo10

Fizikalc
3. sep 2007
1.693
7
38
Fiesta je l. 2006, 1,4 motor s standardno opremo, brep filca pod motornim pokrovom.
Skoraj siguren sem, da je največ hrupa iz predela motorja (no, tudi iz strani, od zadaj ne veliko), ker se sliši motor relativno kr dost. N azadnjih sedežih pa ne tolko.
Na hitro sem videl, da bi verjetno se pod armaturko ponekod dalo dodatno izolirat, ker proti stiku z blatnikom gola pločevina in dobro dostopna.
Samo še eno vprašanje: se tega bitumna al izolirke ne vonja potem v notranjosti, denimo poleti? Ne vem, al oddaja kaj vonja ali ne.

LP
Peter
 

Skiny

Alternativni tehnik
15. okt 2007
48
0
6
KK
Citat:
Uporabnik medo10 pravi:
Samo še eno vprašanje: se tega bitumna al izolirke ne vonja potem v notranjosti, denimo poleti? Ne vem, al oddaja kaj vonja ali ne.

grin1.gif
To je bilo moje prvo vprašanje, ki sem ga davno nazaj zastavil Hondiju, ko je opisal svojo "obdelavo" civica - pa je bil odgovor: Ne. Nato sem izotekt tudi sam uporabil na štirih avtih in na nobenem nisem imel težav z neželenimi vonjavami. Niti na avtu na sliki ne, čeprav je bil črn in s tem poleti najbolj "vroč".

So pa vonjave načeloma prisotne nekaj časa po nanosu bitumenskih past (dokler se nanos dodobra ne posuši).

LP, Skiny
 

Skiny

Alternativni tehnik
15. okt 2007
48
0
6
KK
Citat:
Uporabnik AndrejD pravi:

Je kera od teh zadev vodo odporna ?




Izotekt je narejen za hidroizolacijo v gradbeništvu (za preprečevanje vdora vode v konstrukcije na ravnih strehah in na podzemnih delih zgradb. Torej...



Omenjeni plamaval je tudi odporen na vodo v smislu, da ga ta ne poškoduje
grims-1.gif
Gotovo pa je sposoben absorbirati nekaj vode, vendar je ista zgodba s številnimi materiali, ki jih najdeš v kabinah avtomobilov, pa tudi pod motornim pokrovom (npr. protihrupne obloge na spodnji strani pokrova motorja).



LP, Skiny
 
Nazadnje urejeno: