Jaz klime ne uporabljam. Zdi se mi škoda, da bi si poletje spremenil v umetno hlajeno čakalnico.
Tudi ta teden sem bil na morju v apartmaju, klima je bila na voljo. Prižgal sem jo mogoče trikrat, za kakšno uro. Bolj mi ustreza hladen tuš, odprta okna ponoči, senca čez dan in malo bolj normalen, poletni ritem življenja.
OK razumem, da jo nekateri potrebujejo. Starejši, bolni, majhni otroci, slabo izolirana stanovanja, mansarde, mesta, beton. Ampak pri zdravem človeku, ki ima možnost prezračevanja, senco in malo prilagoditve ritma, se mi pa zdi zanimivo, kako hitro smo začeli verjeti, da je 26 ali 28 stopinj že skoraj humanitarna katastrofa.
Meni je poletje lepo ravno zato, ker je drugačno. Ker je toplo. Ker se življenje malo upočasni. Ker zjutraj vstaneš prej, narediš največ do poldneva, popoldne pa ne siliš z glavo skozi zid. Malo sieste, malo sence, veliko vode, hladen tuš in manj nervoze. Čez noč odprta okna, zjutraj zapreš, zagrneš in čuvaš hlad.
Včasih se mi zdi, da klima ne hladi samo prostora, ampak tudi stik z letnim časom. Zunaj poletje, notri oktober. Potem pa iz ohlajene sobe v razbeljen avto, iz avta v trgovino, iz trgovine nazaj v klimo. Ves dan bežiš pred vremenom, namesto da bi z njim živel.
Meni je všeč, da ima leto štiri letne čase. Pozimi hrepenimo po soncu, poleti po hladu. In ravno v tem je čar. Da nekaj časa živiš s toploto, potem bolj ceniš mraz. Da se malo preznojiš, potem bolj ceniš tuš. Da te sonce malo upočasni, potem bolj ceniš večer.
Ne vidim posebnega dosežka v tem, da si poletje znižaš na pritisk gumba. Meni je večji luksuz to, da lahko živim dovolj počasi, da je ne potrebujem.
