Vsesplošni Slovenski protesti

Daniel

Guru
21. dec 2007
5.126
2.471
113
Ne.
Imamo sposobne in manj sposobne.
Izhodišče imamo vsi isto.

Ne vem kaj čakaš s prijavami na razpise. Mi je res čudno, da se ne vzame tam kjer je.
Zato ker nimam sredstev zadaj, kredita pa niti slučajno ne bom najemal. Že tako imam tri, kar je vrh glave.

Ne vem sicer koliko je pametno iti v neke investicije dandanes, ko se predpisi očitno spreminjajo na tedenski ravni, grozi pa tudi popolna prepoved FFS iz strani EU. Sem pač tak srečnež, da imam 90% zemlje na vodovarstvenem in v Naturi2000.
 
  • Všeč mi je
Reactions: jonny77

Pepe

Guru
20. sep 2007
13.223
4.703
113
Vem za kar nekaj kmetov ki so vračali sredstva ker se niso držali poslovnega načrta (povečanja staleza). Pri enemu je šlo za 1 dan prepozen vpis v volos. Drugi ni mogel kupiti dovolj telet v kratkem času... Da o tem, da so inšpekcije kontrolirale serijske številke na predračunu in računu ne govorimo...
V Kmečkem glasu je pred leti pisalo, da je kdo bil v težavah tudi, ker so mu zveri poklale ovce, potem pa ni uspel dovolj hitro nakupiti ovc, da bi imel ustrezen letni stalež.
 

Feniks

Fizikalc
16. dec 2021
161
37
28
Feniks, glede na to, da si izbrisal komentar:
Spet ta idiotizem o "pobranih" ha kmetom zaradi varovalnih pasov.

Bodiva konkretna. Ti si sejal normalne posevke (se pravi pšenico, koruzo) do reke, potoka?

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
To ni idotizem, je realna težava nekaterih kmetov, predvsem na območju Ščavnice in še marsikje drugje. Če nekomu, ki ima recimo 15 ha pobereš 60 arov zemlje za neproduktivne površine v prahi in nato še 2 ha za nek varovalni pas, ki je zahodno od nas 1,5x manjši to ni idiotizem ampak neumnost. In ja, vem, da so to zahtevali vodarji, saj to je sedaj modus operandi v Sloveniji. Vse interesne sfere nekaj zahtevajo, tudi če dokazljivega vpliva ni, kmeta pa se jebe, naj vse to izvaja na lastni zemlji. Če želi država imeti 15 metrni varovalni pas ob vseh rekah naj teh 15 metrov odkupijo in sami vzdržujejo, nobenega problema. Pa vsi vemo kako vestna je država pri vzdrževanju vodotokov kajne...

Na 2,60 ha površin sicer zraste v povprečju 16 ton pšenice, ki je trenutno na borzi vredna 5000 EUR. In to je vsakoletna nadaljna izguba, če se dotaknemo samo Pšenice.

Nekaj se sicer dela na tem:


In ne, mene to ne tangira razen tam, kjer so mi vrisali 5 metrni varovalni pas od stare struge potoka, ki ga že 50+ let ni na tem mestu in jaz naj zdaj tam varujem vodo, ki je ni.

Izbrisal sem ker sem si premislil oz. itak vem kam gre debata. Tema je namenjena jambranju, tokrat pač tudi kmetov. Do neke mere tudi upravičeno.

Zakonodaja je taka kot je. Pri nas se naravo pač bolj čuva. Vsaj na pipirju, ker v praksi do sedaj bore malo. Kot tista Redekova mantra, da ravno kmetje skrbite za čuvanje narave in biodiverzitete. S 150 KM đoni? Ne se hecat no. Ja, vaši dedki in pradeki so jo čuvali, ker so delali z volovskimi in konjskimi vpregami in posledično niso migli res intenzivno obdelovati vseh površin. Danes to ni noben problem, plus dostopnost mineralnih gnojil, ki jih včasih enostavno ni bilo.

Zakonodaja ni povšeči? Dajte pobude za spremembe. Jaz jih za vas ne bom. Po možnosti na pravi naslov. Konkretno zakon o vodah sedaj spada pod mnvp, vsaj direktorat za vode je tam.

Kaj imajo sosedje je zanimiva tema. Oni imajo sicer manjše varovalne pasove, ampak oddelek, ki skrbi za vode je pa .... pod njihovo kmetijsko in gozdarsko zbornico. Jaz tega tudi nisem vedel do pred kratkim. In v teh pasovih oni sejejo krmne mešanice in trave. Ne pšenice in ne koruze.

EIP, ki ga omenjaš gre tudi v to smer. Ne bo dal priporočila, da se v varovalnem pasu lahko sejejo poljščine, ki nujno potrebujejo gnojenje in tudi FFS. Potiho sem upal, da bo. Pa ne kaže tako.

Je pa tvoje razburjenje razumljivo, glede na to koliko imaš zemlje v varovanih območjih. Hec je, da dokler so varovana območja samo na papirju in izgovor/razlog za "ukrepe" za izboljšanje stanja (ki se seveda ni zgodilo) je vse v redu. Ko pa se zahteva spoštovanje napisanega je pa konec heca. Zdaj smo na začetku tega, da se zahteva vsaj manjši meri spoštovanje zakonodaje.

Še konkretno; idiotizem sem misli v smislu, da se kmetom jemlje zemlja. Ne jemlje se jim nič. Samo dajalo se ne bo več, če se ne bo spoštovalo zakonodajo (beri, ne bo subvencije ali pa bo ta zmanjšana za sankcijo). Me pa zanima koliko kmetov je res pripravljenih prodati zemlj, ki jim dela samo "težave". Na koncu se izkaže ne tako veliko (slišal z več koncev, tako naravovarstvenikov kot tudi vodarjev).
Če imaš suho strugo potoka, ki ga ni ; a) vsaj letos ti ni treba spoštovati varovalnih pasov, če to ni živ vodotok (zato je bila hidrografska mreža umaknjena) in b) daj pobudo na DRSV, da se stanje v hidrografski mreži spremeni oziroma uskladi s stanjem v naravi. Namesto tebe tega ne bo stroil nihče drug.
 

Daniel

Guru
21. dec 2007
5.126
2.471
113
Pa veš zakaj je to jamranje kajne? Praviš sicer, da kmetje niso dajali pripomb oz. pobud. Glede na to, da dobivam obvestila tako od mladih kmetov kot tudi od zbornice in sindikata vem, da je bilo podanih ogromno pobud in pripomb. A kot se je že večkrat izkazalo v tej državi ti tisti, ki mu razlagaš kaj te moti najprej lepo kima, potem pa itak naredi tako kot si je sam zamislil. Sploh tale zadnja zadnja PUN uredba je bila čisti primer. Enega samega kmeta niso obvestili kaj nameravajo na njihovih zemljiščih, kako naj bi se sploh pritožili?

Koliko je potem po tvoje meja konjskih moči traktorja, s katerim še zmeraj lahko izvajaš biodiverziteto? Kot, da ne bi vedel, da je nekoč bil vol ali konj pri vsaki hiši na deželi, danes pa sta dva v vsaki občini. Nekako čudna primerjava, če misliš, da se da sedaj s konji opraviti isto količino dela in procentom ljudi proti preteklosti. Intenzivna pridelava pa je, sicer še zmeraj dosti manj kot na zahodu in potem se tukaj nekaj brezveze trudimo, da bi bili konkurenca na trgu, omejuje se na vsakem koraku brez nekih študij zadaj, vmes se pa šleparji robe iz kdo ve kje vse vozijo na naše police, ker oni lahko pridelajo ceneje in se spet kaže s prstom na kmeta zakaj je hrana tako draga...

Ja, saj ni problem, naj bo 5 metrni varovalni pas in naj raste trava, ali pa rože, ali grmovje... ampak ne, naši birokrati vedo bolje, zato bomo mi imeli 15 meterski varovalni pas. Ob tem pa dejansko ni nobenega podatka ali je doslej sploh bila opravljena kakršnakoli analiza zemlje in vode v tistem območju, koliko se dejansko sploh izpira, če se sploh izpira.

Jaz, kot sem napisal nimam dosti, recimo imam en travnik ob vodotoku drugega reda kjer mi prepoved gnojenja ne bo ravno povzročila nekega izpada. Potem je tudi njiva zraven ampak so spet vrati vmes in ni problema. Potem je en osuševalni jarek, ki je večino leta suh in bi lahko bil problematičen in pa ena njiva pri tisti suhi strugi (saj dejansko niti struge več ni, je zgolj pas drevja), tam mi pa krepko sega na njivo.

Jaz zaenkrat še nikoli nisem slišal, da bi katerikoli naravovarstveniki in vodarji odkupovali kakšne parcele okrog vodotokov. Parcele se pa res ne jemljejo, to je res, samo spreminjajo se v neuporabne (če že gledamo čisto definicijo).

100% sem, da tudi če dam pobudo za spremembo na DRSV se ne bo zgodilo popolnoma nič. Že doslej so vsi pristojni vrisovali tako mejice, vodotoke, OOTT in vse ostalo popolnoma sami, brez, da bi te kdo karkoli vprašal in ne pričakujem, da se bo v prihodnosti situacija kakorkoli obrnila na bolje.
 

Daniel

Guru
21. dec 2007
5.126
2.471
113
Kar se diverzitete tiče je recimo zanimiva Italija, tam od Ancone proti Rimu imajo njive po takih hribih, kjer imamo pri nas vinograde. In za obdelavo tega imajo krepko čez 150 konjev traktorje, je pa zanimivo, da je na marsikateri njivi kakšno drevo, na nekaterih pa tudi kakšen majhen gozdiček sredi njive na hribu. Živali pa skoraj nič, tu pa tam kakšna ovca.

20230316_124752.jpg


20230316_123159.jpg
20230316_124011.jpg
 

Daniel

Guru
21. dec 2007
5.126
2.471
113
Evo Feniks, se priporočam za kakšen komentar kolobarja, kar se diverzifikacije tiče. Danes se že cel dan počasi ubadam s tem. Ob tem je še nekje 8 ha trajnih travnikov, nekaj od tega v OOTT.

Sedaj moram v vse to nekako vključiti še obvezno praho, ki bi je bilo nekje 1,2 Ha. Nimam pojma kam naj to vključim, ker me v vsakem primeru tepe ne glede na to kateri posevek zmanjšam.

In pa seveda obvezen celoletni zeleni pokrov, če grem v NV1, definicija katerega pa mi dela še malo težav, ker niti na ministrstvu samem ne želijo povedati kako si oni to predstavljajo, v kolikšnem času po žetvi žit, spravilu buč itd., mora biti njiva zelena (poletne suše) in s čim se priporoča zeleniti v določenem letnem času, poleti po žitih, jeseni po koruzi, prezimno, neprezimno?

Kolobar_23_30.jpg
 

Feniks

Fizikalc
16. dec 2021
161
37
28
Samo kratek komentar; kje pa piše, da moraš dobiti in uporabiti vse intervencije/ukrepe? Eni pač niso združljivi oziroma blokirajo en drugega, ne moreš preko tega. Seveda pa ti privoščim čimveč uspešnega črpanja sredstev.

Mimogrede, za kakšen kolobar gre - KOP ali pogojenost? Diverzifikacije ni več.

Ostalega ne bom komentiral. Ker pač ne pelje nikamor. Jasno je, da prizadeti niste in ne morete biti zadovoljni z omejitvami. Moj komentar glede pripomb na zakonodajo je bil mišljen na osnovno zakonodajo, bolj v smislu zakona o vodah. Je pa tudi tvoj primer za natura 2000 režim v tej smeri ja.
 
Izbrisal sem ker sem si premislil oz. itak vem kam gre debata. Tema je namenjena jambranju, tokrat pač tudi kmetov. Do neke mere tudi upravičeno.

Zakonodaja je taka kot je. Pri nas se naravo pač bolj čuva. Vsaj na pipirju, ker v praksi do sedaj bore malo. Kot tista Redekova mantra, da ravno kmetje skrbite za čuvanje narave in biodiverzitete. S 150 KM đoni? Ne se hecat no. Ja, vaši dedki in pradeki so jo čuvali, ker so delali z volovskimi in konjskimi vpregami in posledično niso migli res intenzivno obdelovati vseh površin. Danes to ni noben problem, plus dostopnost mineralnih gnojil, ki jih včasih enostavno ni bilo.

Zakonodaja ni povšeči? Dajte pobude za spremembe. Jaz jih za vas ne bom. Po možnosti na pravi naslov. Konkretno zakon o vodah sedaj spada pod mnvp, vsaj direktorat za vode je tam.

Kaj imajo sosedje je zanimiva tema. Oni imajo sicer manjše varovalne pasove, ampak oddelek, ki skrbi za vode je pa .... pod njihovo kmetijsko in gozdarsko zbornico. Jaz tega tudi nisem vedel do pred kratkim. In v teh pasovih oni sejejo krmne mešanice in trave. Ne pšenice in ne koruze.

EIP, ki ga omenjaš gre tudi v to smer. Ne bo dal priporočila, da se v varovalnem pasu lahko sejejo poljščine, ki nujno potrebujejo gnojenje in tudi FFS. Potiho sem upal, da bo. Pa ne kaže tako.

Je pa tvoje razburjenje razumljivo, glede na to koliko imaš zemlje v varovanih območjih. Hec je, da dokler so varovana območja samo na papirju in izgovor/razlog za "ukrepe" za izboljšanje stanja (ki se seveda ni zgodilo) je vse v redu. Ko pa se zahteva spoštovanje napisanega je pa konec heca. Zdaj smo na začetku tega, da se zahteva vsaj manjši meri spoštovanje zakonodaje.

Še konkretno; idiotizem sem misli v smislu, da se kmetom jemlje zemlja. Ne jemlje se jim nič. Samo dajalo se ne bo več, če se ne bo spoštovalo zakonodajo (beri, ne bo subvencije ali pa bo ta zmanjšana za sankcijo). Me pa zanima koliko kmetov je res pripravljenih prodati zemlj, ki jim dela samo "težave". Na koncu se izkaže ne tako veliko (slišal z več koncev, tako naravovarstvenikov kot tudi vodarjev).
Če imaš suho strugo potoka, ki ga ni ; a) vsaj letos ti ni treba spoštovati varovalnih pasov, če to ni živ vodotok (zato je bila hidrografska mreža umaknjena) in b) daj pobudo na DRSV, da se stanje v hidrografski mreži spremeni oziroma uskladi s stanjem v naravi. Namesto tebe tega ne bo stroil nihče drug.

časi ursusov, imt jev in zetorjev so mimo...kak tomo vinkovič sm i tja in to je to

drgač pa new holland so tud zlo popularne mašince
 

Daniel

Guru
21. dec 2007
5.126
2.471
113
Samo kratek komentar; kje pa piše, da moraš dobiti in uporabiti vse intervencije/ukrepe? Eni pač niso združljivi oziroma blokirajo en drugega, ne moreš preko tega. Seveda pa ti privoščim čimveč uspešnega črpanja sredstev.

Mimogrede, za kakšen kolobar gre - KOP ali pogojenost? Diverzifikacije ni več.

Ostalega ne bom komentiral. Ker pač ne pelje nikamor. Jasno je, da prizadeti niste in ne morete biti zadovoljni z omejitvami. Moj komentar glede pripomb na zakonodajo je bil mišljen na osnovno zakonodajo, bolj v smislu zakona o vodah. Je pa tudi tvoj primer za natura 2000 režim v tej smeri ja.
Oboje poskušam izpolniti, pogojenost za osnovna plačila in pa NV.1 Vodni viri iz KOPOP, ker sem na takšnem območju. Drugega nimam namena uveljavljati, ker se vse skupaj krepko zakomplicira. Morda bi lahko kakšno avtohtono sorto ampak vprašanje, če ima smisel. Že tale vodni viri se je s celoletnim zelenim pokrovom precej zaostril, kar bo terjalo nabavo krožnih bran ali gruberja s sejalnico, kar pa mora biti razmeroma majhno, ker nimam traktorja nad 95 KM.

Diverzifikacika sem mislil, če se kaj bolj spoznaš na vrstenje rastlin, katere se med sabo ne prenašajo po vrsti v kolobarju, kaj je dobro za zatiranje strun, nekaj slišim o gorjušici za ta namen ampak ta je samo za zeleno gnojenje. Pa morda še kakšen drug nasvet.
 

Feniks

Fizikalc
16. dec 2021
161
37
28
Oboje poskušam izpolniti, pogojenost za osnovna plačila in pa NV.1 Vodni viri iz KOPOP, ker sem na takšnem območju. Drugega nimam namena uveljavljati, ker se vse skupaj krepko zakomplicira. Morda bi lahko kakšno avtohtono sorto ampak vprašanje, če ima smisel. Že tale vodni viri se je s celoletnim zelenim pokrovom precej zaostril, kar bo terjalo nabavo krožnih bran ali gruberja s sejalnico, kar pa mora biti razmeroma majhno, ker nimam traktorja nad 95 KM.

Diverzifikacika sem mislil, če se kaj bolj spoznaš na vrstenje rastlin, katere se med sabo ne prenašajo po vrsti v kolobarju, kaj je dobro za zatiranje strun, nekaj slišim o gorjušici za ta namen ampak ta je samo za zeleno gnojenje. Pa morda še kakšen drug nasvet.
Žal ti pri vrstenju ne bom kaj veliko v pomoč. Samo osnove glede vrstenja žit in okopavin (se pravi žito okopavina žito okopovina stil). Gorjušica seveda obstaja tudi za pridelavo semena (gorčica). Komu boš to prodal je pa drugo vprašanje.

Glede konkretnih nasvetov o vrstenju kaj se med seboj ne prenaša najbolje (ali celo mešanih setvah) in pasivnem zatiranju škodljivcev in/ali bolezni poglej za nasveti iz biodinamike. Ti pa povem iz izkušenj, da je potem potrebno izvajati cel sistem, samo deli ki so ti všeč vzeti iz sistema ne bodo delovali kot je zamišljeno. Čeprav upoštevati njihovo stopnjo znanja o vrstenju rastlin nikakor ne more škodovati.
(publikacije Marie Thun, upam da to še obstaja tudi v slovenščini - obstaja https://ajda-vrzdenec-zalozba.si/izdelek/setveni-prirocnik/)
Zate (najbrž, ne poznam tvoje kmetije in tvojih nagnjenj) ni uporabno vse, kakšna malenkost pa najbrž ja. Kot rečeno pa je to sistem in deluje samo skupaj.
 

Daniel

Guru
21. dec 2007
5.126
2.471
113
Hvala za informacije. Čisto v biodinamično kmetovanje kot je po tem setvenem priročniku se zaenkrat še nimam namena spuščati, samo rastline moram zvrstiti tako, da prejšnja ne bo slabo vplivala na naslednjo. Gorjušico sem mislil kot ozelenitev in za zatiranje strun, ne za prodajo. Ena opcija je tudi facelija, ker imam precej čebelnjakov okrog parcel, je pa seme kar nekaj dražje.
 

Pepe

Guru
20. sep 2007
13.223
4.703
113
Kaj imajo sosedje je zanimiva tema. Oni imajo sicer manjše varovalne pasove, ampak oddelek, ki skrbi za vode je pa .... pod njihovo kmetijsko in gozdarsko zbornico. Jaz tega tudi nisem vedel do pred kratkim. In v teh pasovih oni sejejo krmne mešanice in trave. Ne pšenice in ne koruze.
Kaj imajo bližnji in daljni sosedje, bi moralo naše kmetijsko ministrstvo še kako zanimati. In doseči, da hrana, kjer pogoji varovanja narave niso enaki kot pri nas, ne prihaja v naše trgovine. Če tega niso sposobni doseči, pa morajo biti ukrepi enaki minimumu v EU, da je konkurenca vsaj na papirju mogoča in realna.
 

Matey

AlterZavarovalničar
6. sep 2007
32.628
14.325
113
Ena opcija je tudi facelija, ker imam precej čebelnjakov okrog parcel, je pa seme kar nekaj dražje.
Eno laično vprašanje - ali ti boljši pogoji za čebele, ki zaradi tega (predvidevam da) pridelajo več medu, ne bi pokrili višjih stroškov semena?
 

Daniel

Guru
21. dec 2007
5.126
2.471
113
Niso moje čebele, so od bratranca in strica, vsak zase čebelarita. Pri stricu imam v najemu eno njegovo njivo zraven, bratranec pa ima na moji parceli čebelnjake, sem mu odstopil tistih par kvadratov za te namene (štirje prevozni čebelnjaki).
 
  • Všeč mi je
Reactions: Matey