Če jo mulec odvrže, jo bo pa klošar nesel nazaj. Primarno pa ni pomembna cena ampak vzgoja in kultura.
Drugače kazni za odlaganje odpadkov v naravi že obstajajo, samo kontrole ni nobene.
Vračanje embalaže v Avstriji?
- Ustvarjalec teme raners
- Začetni datum
Če jo mulec odvrže, jo bo pa klošar nesel nazaj. Primarno pa ni pomembna cena ampak vzgoja in kultura.
Drugače kazni za odlaganje odpadkov v naravi že obstajajo, samo kontrole ni nobene.
Nemogoče je vzpostaviti kontrolo, ki bi zajela nek resen % kršiteljev. To bi pomenilo permanentni nadzor s tehnično opremo in velik poseg v zasebnost vseh nas. Preprečiti odmetavanje smeti v naravo z nadzorom in kaznimi je iluzija. Realno pa je, da se s kavcijskim sistemom z lepo kavcijo veliko manj odvrže in marsikaj odvrženega kdo kmalu pobere in vrne.
Druga varianta je to, kar obljubljajo pri FFS (škropivih) in verjetno na koncu ne bo čisto tako izvedeno. V nekaj letih bi naj vzpostavili sistem, kjer bi vodili tudi vrnitev embalaže za prodana sredstva. Ampak tam tako ali tako ne bo šlo za anonimne kupce.
Druga varianta je to, kar obljubljajo pri FFS (škropivih) in verjetno na koncu ne bo čisto tako izvedeno. V nekaj letih bi naj vzpostavili sistem, kjer bi vodili tudi vrnitev embalaže za prodana sredstva. Ampak tam tako ali tako ne bo šlo za anonimne kupce.
Aluminij je drag in se ponovno uporabi. Steklenice itak. Plastenke pa gredo v sežig, iz Slovenije jih mnoge komunale vozijo na Dunaj in v druge države.
Čez nekaj let naj bi Slovenija poleg tiste v Celju dobila sežigalnici v Ljubljani in Mariboru. V Ljubljani naj bi bila na Barju poleg Rcero, z dimnikom višine 220+ metrov. Mnogi zaradi že sedaj slabega zraka temu nasprotujejo.
V ljubljanski sežigalnici naj bi na letni ravni sežgali med 140.000 in 150.000 tonami odpadkov, v Mariboru med 70.000 in 80.000, v Celju pa 40.000 ton (trenutno 30.000 ton).
Narobe, ravno plastenke prebirajo za reciklažo.
papir,
steklo
železo,
aluminij
plastenke.
V grobem je razlika med posameznimi zbiranji le v tem, da reciklažo predhodno ločijo (posamezne "komunale" imajo različne načine zbiranja, nato gre vse v mlin in sušenje ( Mokre (ostali odpad) dlje sušijo.)
Nato gredo težki deli (smatra se, da gre za pesek ipd) na odlagališča, suha lažja frakcija v (zmeraj dražji) sežig.
Rešitev je zmanjševanje embalaže in proizvodnja cenenega odpada, ne recikliranje (drugo je ostanek od proizvodnje - velika količina enakega tipa)
Pri nas sežigajo samo v Celjo
Zato, da si navidezno operemo roke.
Nazaj na osnovno temo.
Sta nemška in avstrijska shema popolnoma ločeni?
V 2% izgubljenih so tudi tiste pločevinke, ki jih turisti odnesejo domov. Za njih je nemško pivo sedaj 25% dražje.
Letošnji piknik ob Avstrijski meji: NE mučkat piksen!!!
Glede na stanje ob naših cestah, je nekaj nujno potrebno.