"Nad zakonom pa je resno zaskrbljen tudi Fiskalni svet. "Ta zakon po ocenah fiskalnega sveta ustvari približno 900 milijonov globoko finančno luknjo, to je približno en odstotek BDP. Je Fiskalni svet tudi opozoril, da naj odločevalci nikakor ne dopustijo sprejemanja takšnih ukrepov, ki bi slabšali strukturni položaj javnih financ," svari njegov predsednik Davorin Kračun."
Teoretična podlaga zakona v ekonomski teoriji:
"Razvoj je implicitno definiran kot manj davkov, manj prispevkov, manj regulacije in več fleksibilnosti. Če razbremenimo delo, kapital in podjetniško pobudo, bo gospodarstvo samo našlo pravo smer. To ni razvoj kot zavestna preobrazba gospodarske strukture, ampak razvoj kot pričakovana posledica davčne diete.
Država naj bi k razvoju pripomogla predvsem tako, da se umakne. Njena vloga ni, da izbira prednostne panoge, podpira tehnološki preboj, organizira prehod v višjo dodano vrednost ali gradi razvojne koalicije med znanostjo, podjetji in javnim sektorjem. Njena naloga je predvsem negativna: da odstrani ovire.
To je star in prepoznaven teoretični svet. V ozadju je neoklasična ekonomika, še natančneje ekonomika ponudbe, ki verjame, da trg v osnovi ve, kaj dela, in da je največji problem gospodarstva praviloma v tem, da država pobere preveč, zapleta preveč in usmerja preveč."
In zgodovina, ta neprijetna učiteljica, je že večkrat pokazala na "pravilnost" odločitev trga.