kritika. danes sem kapitalist. sem včeraj poslušal bivšega zaposlenega, da mu žena kasni s porodom.
zdaj ima dopust, naslednji teden več ne.
Delodajalca v A to gladko en drek briga.
Volitve 2026
- Ustvarjalec teme sad
- Začetni datum
zdaj ima dopust, naslednji teden več ne.
Delodajalca v A to gladko en drek briga.
Pa poglejmo takole: bili so pri nas, celo dolga leta, potem pride najbolj ekstremno levičarska vlada v zgodovini in puuuf, ni jih več. Naključje?
THIS!
Zadnjih 15 let kot PM je bil velik del "stresa" prepričevanje vodstva (različne firme), da so odobrili delo preko SP -> da smo obdržali dobre programerje na projektu. Poudarek na "dobrih". Code monkeys so bili zadovoljni z regresom in dežnikom za novo leto.
V bistvu ima johnny77 kar prav. Poleg tega da smo togi in nefleksibilni, pa še EU gluposti uvajamo po sistemu bolj papeški od papeža, kar je še dodaten minus. Že Italiani mižijo pri teh stvareh na obe očesi, bolj greš na Balkan bolj mižijo. Tega pa veliki Vođa ne bo odpravil, ker bi državni aparat preveč bolelo. In regres pa božičnica nista nekaj, kar je odneslo te firme, mogoče kakšno, večine pa ne.
Ampak to, kar si ti napisal, točno potrjuje mojo tezo. Gnilo podjetniško okolje, torej država, je problem. Lahko bi zadržali te firme, pa jih nismo, ker se raje igramo eksperimente z državo.
20 let je od tega, kar je A1 prevzel Si.mobil, 11 let kar so vodenje preselili v Beograd in 9 let kar so "upokojili" blagovno znamko (mimogrede eno bolj prepoznavnih poleg Mobitela na teh prostorih). Nazadnje so vodenje preselili 2024 v Zagreb po reorganizaciji A1.
Čemu od tega so botrovale vlade RS?
Čemu od tega so botrovale vlade RS?
Drži, ampak ti si napisal, da je prišla najbolj levičarska vlada in puf, so odpeketali, kar pa seveda ni res. Problem je mnogo širši. Moja dela v manjši privat slovenski firmi, ki ima izpostave po celem Balkanu, in dela z globalnimi dobavitelji, pa ne nekega hi techa, ampak po večini pleha, takega in drugačnega. Korejec prebavi Italijo, Slovenijo, mogoče še Hrvaško, ko so ga peljali skozi Bosno v Srbijo, je pozabil dobre manire do kupcev in pobegnil naslednji dan. tko da Srbija zaenkrat ni rešitev. Da o kvotah, davkih na CO2, ki se ve da jih bo treba plačat, kako in koliko pa še vedno ne, raje ne govorim. Božičnico je dobila tudi prej, tko da trenutno lastniku ne dela sivih las božičnica, ampak EU gluposti.
Morda sem se nerodno izrazil. Ni vsega kriva vlada v odhajanju, ta je samo zabila zadnji žebelj v krsto, definitivno najslabša v zgodovini.
Vse preveč eksperimentiramo na področju gospodarstva. Levi delajo nekaj, desni vse poradirajo in od začetka, nato levi poradirajo vse desno in od začetka... Kje sta tu PREDVIDLJIVOST in STABILNOST?
En primer daš in posplošuješ na celotno situacijo. Lahko pa spremljaš kup odhodov, ki so se zgodili v zadnjih štirih letih, a jih nekako spregledaš.
Še enkrat, ker se že malo ponavljam: država na pusti gospodarstvo, da dela. Postavi naj okvire, potem naj se pa iz vodenja umakne. To se je vse, kar Slovenija rabi. Vladi celo ni treba delat ZA gospodarstvo, saj polen naj mu ne podtika. Govorim za vse vlade, leve, desne,...
Drži. Sam poglej kolikokrat so na glavo obrnil samo gradbeni zakon, pa bo jasno. Tud zdej so neke AI ideje kako hitreje do gradbenega dovoljenja, pa vsi ki se že več kot 25 let ukvarjamo s tem vemo, da bo s pizde kozolec.
Naj ti bo, Gemini pravi takole za zadnja 4 leta:
V zadnjih štirih letih (2022–2026) med večjimi slovenskimi podjetji v domači lasti skoraj ni bilo primerov, kjer bi se formalnopravni sedež delniške družbe v celoti izbrisal in preselil v tujino. Selitev formalnega sedeža je pravno izjemno zapletena. [1]
Kljub temu pa je prišlo do dveh izrazitih in odmevnih trendov: regionalne selitve vodstvenih funkcij (operativnih sedežev) na Hrvaško ter proizvodnih zapiranj oziroma prodaj tujim skladom. [1, 2]
1. Selitev vodstvenih sedežev in operacij (Največ v Zagreb)
Številne multinacionalke in večja podjetja, ki so prej imela samostojna vodstva za Slovenijo v Ljubljani, so v zadnjih letih svoje regijske sedeže, odločanje in ključne visoko kvalificirane kadre preselili v Zagreb ali Beograd: [1]
2. Umiki in zaprtja proizvodnih obratov v Sloveniji
Nekatere večje tuje korporacije so se zaradi visokih stroškov energentov in delovne sile v zadnjih letih delno ali v celoti umaknile s proizvodnjo iz Slovenije: [1]
V zadnjih štirih letih (2022–2026) med večjimi slovenskimi podjetji v domači lasti skoraj ni bilo primerov, kjer bi se formalnopravni sedež delniške družbe v celoti izbrisal in preselil v tujino. Selitev formalnega sedeža je pravno izjemno zapletena. [1]
Kljub temu pa je prišlo do dveh izrazitih in odmevnih trendov: regionalne selitve vodstvenih funkcij (operativnih sedežev) na Hrvaško ter proizvodnih zapiranj oziroma prodaj tujim skladom. [1, 2]
1. Selitev vodstvenih sedežev in operacij (Največ v Zagreb)
Številne multinacionalke in večja podjetja, ki so prej imela samostojna vodstva za Slovenijo v Ljubljani, so v zadnjih letih svoje regijske sedeže, odločanje in ključne visoko kvalificirane kadre preselili v Zagreb ali Beograd: [1]
- A1 Slovenija: Kot omenjeno, je junija 2024 vodenje v celoti prevzela skupna uprava s sedežem na Hrvaškem.
- Tehnološki velikani (Microsoft, SAP, Oracle, Cisco): V zadnjih dveh letih so zmanjšali ali zaprli pomen lokalnih podružnic v Ljubljani. Vodenje prodajnih in strateških operacij za slovenski trg so centralizirali v regionalnem centru v Zagrebu. [1, 2]
- Lidl, Mercator, Perutnina Ptuj: Del vodstvenih in regijskih funkcij ter strateškega odločanja se je v okviru konsolidacije lastništva prelil na os Hrvaška–Srbija. [1, 2]
2. Umiki in zaprtja proizvodnih obratov v Sloveniji
Nekatere večje tuje korporacije so se zaradi visokih stroškov energentov in delovne sile v zadnjih letih delno ali v celoti umaknile s proizvodnjo iz Slovenije: [1]
- Magna Steyr (Hoče): Najbolj odmeven umik. Avstrijsko-kanadski avtomobilski velikan je leta 2023 dokončno ustavil proizvodnjo v lakirnici v Hočah in jo preselil v Gradec.
- Mahle (Šempeter pri Gorici): Nemški koncern je konec leta 2024 in v letu 2025 zaradi krize v evropski avtomobilski industriji drastično skrčil proizvodnjo v Sloveniji, ukinil več sto delovnih mest ter del programov preselil v davčno in stroškovno ugodnejša okolja (Bosna in Hercegovina, Madžarska).
- Swarovski (Maribor): Proizvajalec kristalov je v okviru globalne reorganizacije zaprl svoj mariborski proizvodni obrat.
- 3. Lastniški umik (Prodaja živilskega sektorja)
V obdobju 2024–2025 je prišlo do dokončnega umika slovenskega kapitala iz nekaterih zadnjih velikih kmetijsko-živilskih stebrov, saj so prešli v roke tujih skladov: [1] - Panvita: Večinski delež skupine je prevzel hrvaški sklad InterCapital.
- Celjske mesnine: Podjetje je prešlo v roke hrvaškega strateškega partnerja (Braća Pivac).
- Mali podjetniki in prevozniki v zadnjem času pogosto selijo davčne sedeže (d.o.o.) na Hrvaško, predvsem zaradi ugodnejše obdavčitve normiranih stroškov, nižjih davkov na dobiček in ugodnejših bonitet za službena vozila. [1, 2, 3]
Kaj je glavni vzrok selitve regionalnih centrov na Hrvaško?
Glavni vzrok za selitev regionalnih centrov multinacionalk in večjih podjetij na Hrvaško je večja velikost trga, kar podjetjem prinaša ekonomijo obsega, ki je Slovenija z dvema milijonoma prebivalcev ne more ponuditi.
Ko multinacionalke združujejo regijske operacije, za sedež izberejo Zagreb, saj od tam lažje pokrivajo celotno regijo Adria oziroma nekdanjo Jugoslavijo.
Poleg same velikosti trga na to odločitev vpliva še nekaj ključnih ekonomskih in davčnih dejavnikov:
1. Strošek in obdavčitev visoko kvalificirane delovne sile
Slovenija ima v primerjavi s Hrvaško izjemno visoko obdavčitev plač v najvišjih dohodninskih razredih.- Dohodninski razredi: V Sloveniji najvišji dohodninski razred znaša 50 %, medtem ko je na Hrvaškem najvišja stopnja znatno nižja (večina mest jo po davčni reformi določa med 30 % in 35 %).
- Strošek managerjev: Zaposlitev vrhunskega regijskega direktorja ali IT-strokovnjaka je v Sloveniji za podjetje bistveno dražja kot na Hrvaškem, čeprav zaposleni prejme enako neto izplačilo.
2. Sinergije in vstop Hrvaške v evroobmočje ter Schengen
Z vstopom Hrvaške v Schengensko območje in prevzemom evra so odpadle še zadnje administrativne in valutne prepreke.- Za mednarodne korporacije je regija Adria zdaj poslovno povsem homogen prostor.
- Ker ima Zagreb boljšo geografsko in demografsko pozicijo za pokrivanje trgov Bosne in Hercegovine, Srbije in Črne gore, podjetja logično centralizirajo vodenje tam.
3. Ugodnejša davčna obravnava podjetij in bonitet
Hrvaška ponuja nekatere davčne administrativne prednosti, ki so privlačne za vodstvene kadre:- Davek na dobiček (vse do 2026): Na Hrvaškem znaša splošna stopnja 18 % (za manjša podjetja celo 10 %), medtem ko se je v Sloveniji zaradi interventnih zakonov dvignila na 22 %.
- Službena vozila: Hrvaška davčna zakonodaja omogoča bistveno cenejšo in manj obremenjeno uporabo službenih vozil višjega cenovnega razreda za zasebne namene (nižje bonitete) kot slovenska.
4. Konsolidacija lastništva (Hrvaški skladi in podjetja)
V zadnjih letih so hrvaški pokojninski skladi in velika podjetja (npr. Fortenova, Atlantic Grupa, Podravka) postali močni lastniki v slovenskem gospodarstvu. Naravni interes teh lastnikov je, da ključne odločitve, finance in strateški razvoj koncentrirajo v svojih matičnih centralah v Zagrebu, medtem ko v Sloveniji ostajajo le operativne podružnice.
Hočem povedat, da vzrok selitve drugam ni tako preprost, da bi lahko rekli, le poslovno okolje in vpljiv države je slab.- Upam, da ni za ukinitev Hervisa tudi kriva država.
Evo taki nas bodo rešili:
www.24ur.com
Poslanec Resnice naj bi delavcem dolgoval več deset tisoč evrov | 24ur.com
Poslanec Resnice Boris Mijić naj bi delavcem njegovega podjetja Progros dolgoval več deset tisoč evrov. Enemu od delavcev je zagotavljal, da mu bo njegove dolgove poravnala kar finančna uprava. Ob tem pa Mijić državi dolguje med 30 in 50 tisoč evrov neplačanih davčnih obveznosti.
če podkupovanja niso uspela... je rešitev v tem da so se dolgo po volitvah našli neplačani delavci.
kot tisto, ko ostarele filmske zvezdnice pridejo po 35-letih, da so jih zlorabljal kot najstnice.
Ni tip kriv ce so ga izvolili "tam nekje". stran od svojega stalnega prebivalisca...Evo taki nas bodo rešili:
Poslanec Resnice naj bi delavcem dolgoval več deset tisoč evrov | 24ur.com
Poslanec Resnice Boris Mijić naj bi delavcem njegovega podjetja Progros dolgoval več deset tisoč evrov. Enemu od delavcev je zagotavljal, da mu bo njegove dolgove poravnala kar finančna uprava. Ob tem pa Mijić državi dolguje med 30 in 50 tisoč evrov neplačanih davčnih obveznosti.
Pa dajte folk ocenjujte ljudi iz okrajev kjer so bili " cudaki" izvoljeni.
Morda bi vplivalo na cena kvadratov nepremicnin.
