Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je eno od elitnih enot ukrajinske vojske poimenoval Junaki ukrajinske uporniške vojske, po ultranacionalističnem gibanju, ki je v drugi svetovni vojni izvedlo poboje Poljakov. V Varšavi so razburjeni.
Nekaj bolj pomembnih njihovih "dosežkov."
30. junij – 2. julij 1941. Lvov. Pogrom, v katerem je umrlo več tisoč Judov.
2. Julij 1941. Lvov. Masovni umori predstavnikov poljske inteligence v Lvovu.
29. september 1941. Babji Jar, Kijev. Množičen pokol Judov, Romov in sovjetskih vojnih ujetnikov. Prvi dan je bilo ustreljenih 33.771 ljudi. Skupaj je bilo ubitih okoli 100–150 tisoč ljudi.
Oktober 1941. Borisov, Belorusija. Ukrajinski nacionalisti so po spominih štabnega častnika Karla Ringebergerja pobili več kot 500 beloruskih Judov: moških, žensk, otrok in starejših. Celo nemški častnik, ki je opisoval dogajanje, je bil pretresen zaradi krutosti prizora.
6.–8. november 1941. Rovno, Ukrajina. Množični pokol Judov. 23.000 Judov je bilo ustreljenih v gozdu Sosienki. Preostalih 5.000 so ukrajinski kolaboranti zgnali v geto in jih julija 1942 ubili
6. marec 1943. Okrožje Polotsk. Ukrajinski nacionalisti so skupaj z nemškimi nacisti v operaciji "Zimska čarovnija" požgali 158 naselij, z ljudmi vred.
7. Marec 1943 – januar 1944. Volinski pokol. Masovni umor etničnega poljskega prebivalstva Zahodne Ukrajine s strani UPA. Umrlo je od 50- do 60.000 tisoč mirnega poljskega prebivalstva.
22. marec 1943. Beloruska vas Hatin. Zažgali žive, celotno prebivalstvo vasi, ki je štelo 149 ljudi, vključno z 75 otroki.
Jesen 1943. Belorusija, okraj Baranoviči v Brestski regiji. Pokol zapornikov v taboriščih smrti Trostenec, "Stalag 337" in Ozaričsko.
11. april 1944. Vas Nova-Brikul v okrožju Strusov v regiji Ternopol. Banderovci, preoblečeni v uniforme Rdeče armade, so pod pretvezo dela iz vasi odpeljali 150 prebivalcev in jih ustrelili 115 ljudi.