Vojna v Ukrajini 2

Uporabnik mirsi je napisal:

Ukrajina je dejansko že v EU in Natu, samo ša na papirju ni.
Ali se mogoče EU zadolžuje za nečlanico? Ali Nato pomaga pri obrambi nečlanici?

EU se zelo želi imeti Ukrajino kot članico, ker elita v najbolj skorumpirani državi tam lepo pere denar. Vse te miljarde, ki jih pošiljamo v Ukrajino, se v veliki meri pretočijo nazaj v žepe zahodne elite. Z uradnim sprejemom UA v EU bi to korupcijo samo bolj legalizirali in olajšali.
Nato pa želi v UA, Georgijo, Moldavijo, da dobi boljšo odskočno desko za zavzetje Rusije, vojska pa je tudi garant za vzpostavitev prave oblasi v državi. Da slučajno ne pride napačen na oblast. Širjenje nata (obkoljevanje) je zategovanje zanke okoli vratu rusiji.

Klikni za razširitev

Uporabnik mirsi je napisal:

Khmm, torej EU teh 90 miljard sedaj ne bo ukradla Rusom ampak nam?
A prav razumem?

Klikni za razširitev

Uporabnik mirsi je napisal:

Zakaj pa nismo s hrvati v vojni - Saj nam okupirajo pol piranskega zaliva?
In kolikor je meni znano, tudi Estonija ni z nikomur v vojni, in tudi Rusi ne okupirajo nobenega estonskega ozemlja.

Klikni za razširitev

Uporabnik damirj je napisal:

Logične zablode. Sploh pa nam Rusi niso nič dali, niti nimajo kakšnih posebnih zaslug kar sami po sebi, v igri je bilo veliko držav, ki so WW2 "zmagale" in risale zemljevide. Drži pa, da nam takrat niso pretirano škodovali. Ampak to ni še nobeno zagotovilo, da sedaj ne škodujejo nam, EU, Ukrajini, baltom... Konec koncev je večina sveta v teh 80 letih napredovala, le rusi so še najprej barbari.

Klikni za razširitev

Uporabnik damirj je napisal:

Narobe razumeš

Klikni za razširitev

Uporabnik mirsi je napisal:

Če prej nisem bil dovolj jasen.
Vrhovni poveljnik JNA je bil junija 1991 hrvat,
In Hrvat Ante Markovič je dal ukaz, da JNA napade Slovenijo.

Vi bi tu pobirali Ukrajince in jih pošiljali na ukrajinsko fronto umirat, sami pa ne greste osvobajat tisto, kar nam Hrvati okupirajo.

Klikni za razširitev

• Predsedstvo SFRJ (kolektivni vrhovni poveljnik oboroženih sil) je po razglasitvi slovenske neodvisnosti 25. junija 1991 sprejelo odločitev, da mora zvezna država “vzpostaviti nadzor nad mejami”.
• Na podlagi te politične odločitve je vojaški ukaz izvedel vrh JLA, predvsem:
  • general Veljko Kadijević, zvezni sekretar za ljudsko obrambo,
  • general Blagoje Adžić, načelnik Generalštaba JLA.

• Ukaz ni bil izdan s strani Republike Slovenije, temveč kot poskus ohranitve zvezne države.
• Čeprav je imel Slobodan Milošević velik politični vpliv, formalno ni bil tisti, ki je izdal vojaški ukaz; ta je šel po ustavni liniji prek Predsedstva SFRJ in vojaškega vrha JLA.

1. Ustavni okvir​

2. Politična razdelitev leta 1991​

Proti uporabi sile:​

• Janez Drnovšek (Slovenija)
• Stjepan Mesić (Hrvaška)
• Bogić Bogićević (BiH)
• Vasil Tupurkovski (Makedonija)

Za uporabo sile:​

• • Borisav Jović (Srbija)
  • Branko Kostić (Črna gora)
  • Jugoslav Kostić (Vojvodina)
  • Sejdo Bajramović (Kosovo)
    (Bajramović ni bil izvoljen predstavnik, temveč politično nastavljen po ukinitvi avtonomije Kosova.)

3. Ključni trenutek – vloga Bogića Bogićevića​

• Če bi glasoval za, bi blok “za uporabo sile” dobil 5 glasov → JLA bi dobila ustavno podlago za obsežno vojaško akcijo po vsej Jugoslaviji.
• Bogićević je glasoval proti, z obrazložitvijo, da ne bo glasoval proti narodom Jugoslavije.

• preprečil razglasitev izrednega stanja,
• ustavno onemogočil polno vojaško intervencijo.

4. Zakaj je JLA vseeno posredovala v Sloveniji​

• Vojaški vrh se je skliceval na “začasne ukrepe za zaščito zveznih meja”,
• ukaz je bil pravno sporen, saj ni imel jasne večinske potrditve Predsedstva,
• šlo je za omejeno, slabo pripravljeno operacijo, brez političnega konsenza.

• JLA ni uporabila polne sile,
• enote niso imele jasnih ciljev,
• morala vojakov (večinoma nabornikov) je bila nizka.

5. Posledice​

• Slovenija je vojaško in politično zmagala v desetdnevni vojni.
• JLA se je po Brionskem sporazumu umaknila iz Slovenije.
• Razpad Predsedstva SFRJ je postal nepovraten.
• Težišče vojne se je nato preneslo na Hrvaško in BiH, kjer so bile razmere bistveno hujše.

Uporabnik Ytbnd je napisal:

To državo je potrebno dati na seznam tistih, ki podpirajo in izvajajo terorizem. Napad na civilno plovilo v mednarodnih vodah, je po definiciji točno to; TERORIZEM!
Pa lahko obračate kakor hočete.
.

Klikni za razširitev

Udarec za Rusijo daleč od Ukrajine. Širi se neverjetna govorica, kdo je umrl. #video

Ukrajinski droni so sredi Sredozemskega morja z brezpilotnimi letali zadeli tanker Qendil, ki velja za eno od plovil tako imenovane ruske senčne flote. Začela se je širiti tudi govorica, da naj bi v ukrajinskem napadu na ladjo umrl ruski general Andrej Averjanov, eden od najvplivnejših...

siol.net

Uporabnik Garfildd je napisal:

krucefiks LAŽNIVA NARCISITIČNA

Zakaj skoz lažeš, a si res tak psihič?

Za uporabo sile so bilo samo predstavniki Srbov (Srbija, Vojvodina, Kosovo in Črna Gora) praktično sami Srbi
in glavi akter poveljnik JNA je bil tudi Srb Veljko Kadijević!

Sama srbski psihiči.... še ena zanimivost, Kadijević je očitno spizdil v Russijo, saj je tam umru leta 2008...


Ukaz, da mora Jugoslovanska ljudska armada (JLA) leta 1991 v Sloveniji zasesti mejne prehode, ni prišel od ene same osebe, temveč iz zveznega vojaško-političnega vrha SFRJ.
Ključni elementi so bili naslednji:

• Predsedstvo SFRJ (kolektivni vrhovni poveljnik oboroženih sil) je po razglasitvi slovenske neodvisnosti 25. junija 1991 sprejelo odločitev, da mora zvezna država “vzpostaviti nadzor nad mejami”.
• Na podlagi te politične odločitve je vojaški ukaz izvedel vrh JLA, predvsem:
  • general Veljko Kadijević, zvezni sekretar za ljudsko obrambo,
  • general Blagoje Adžić, načelnik Generalštaba JLA.

Operacija se je začela 27. junija 1991, ko so enote JLA začele zasedati mejne prehode in druge strateške točke v Sloveniji, kar je neposredno sprožilo desetdnevno vojno.
Pomembno je poudariti:

• Ukaz ni bil izdan s strani Republike Slovenije, temveč kot poskus ohranitve zvezne države.
• Čeprav je imel Slobodan Milošević velik politični vpliv, formalno ni bil tisti, ki je izdal vojaški ukaz; ta je šel po ustavni liniji prek Predsedstva SFRJ in vojaškega vrha JLA.

V nadaljevanju je jasna in kronološka razlaga, kako je potekalo odločanje v Predsedstvu SFRJ glede uporabe JLA proti Sloveniji in zakaj je bil izid takšen.

---

1. Ustavni okvir​

Po ustavi SFRJ je bilo Predsedstvo SFRJ kolektivni vrhovni poveljnik JLA. Brez njegove odločitve JLA formalno ni smela začeti oboroženega posega večjega obsega.


Za veljavne odločitve je bila potrebna večina glasov (vsaj 5 od 8).

---

2. Politična razdelitev leta 1991​

Predsedstvo je bilo razdeljeno v dva bloka:

Proti uporabi sile:​

• Janez Drnovšek (Slovenija)
• Stjepan Mesić (Hrvaška)
• Bogić Bogićević (BiH)
• Vasil Tupurkovski (Makedonija)

Za uporabo sile:​

• • Borisav Jović (Srbija)
  • Branko Kostić (Črna gora)
  • Jugoslav Kostić (Vojvodina)
  • Sejdo Bajramović (Kosovo)
    (Bajramović ni bil izvoljen predstavnik, temveč politično nastavljen po ukinitvi avtonomije Kosova.)

Razmerje je bilo torej 4 : 4, kar pomeni blokado.

---

3. Ključni trenutek – vloga Bogića Bogićevića​

Vojaški vrh JLA (Kadijević, Adžić) je močno pritiskal na Predsedstvo, naj razglasi izredno stanje, kar bi JLA dalo polna pooblastila.


Odločilen je bil glas Bogića Bogićevića, predstavnika BiH:

• Če bi glasoval za, bi blok “za uporabo sile” dobil 5 glasov → JLA bi dobila ustavno podlago za obsežno vojaško akcijo po vsej Jugoslaviji.
• Bogićević je glasoval proti, z obrazložitvijo, da ne bo glasoval proti narodom Jugoslavije.

S tem je:

• preprečil razglasitev izrednega stanja,
• ustavno onemogočil polno vojaško intervencijo.

---

4. Zakaj je JLA vseeno posredovala v Sloveniji​

Kljub temu je JLA 27. junija 1991 začela omejeno akcijo v Sloveniji:

• Vojaški vrh se je skliceval na “začasne ukrepe za zaščito zveznih meja”,
• ukaz je bil pravno sporen, saj ni imel jasne večinske potrditve Predsedstva,
• šlo je za omejeno, slabo pripravljeno operacijo, brez političnega konsenza.

To je eden ključnih razlogov, da:

• JLA ni uporabila polne sile,
• enote niso imele jasnih ciljev,
• morala vojakov (večinoma nabornikov) je bila nizka.

---

5. Posledice​

• Slovenija je vojaško in politično zmagala v desetdnevni vojni.
• JLA se je po Brionskem sporazumu umaknila iz Slovenije.
• Razpad Predsedstva SFRJ je postal nepovraten.
• Težišče vojne se je nato preneslo na Hrvaško in BiH, kjer so bile razmere bistveno hujše.

Sploh nimam lepe besede za takega psihiča kot si ti Mirsi...

Laži in spreobračanje resnice v vsaki objavi...

Klikni za razširitev