Vojna v Ukrajini 2

Katera mesta?

London, Paris, Berlin

Uporabnik sajkek je napisal:

Katera mesta?

Klikni za razširitev

Kolikor si glasen v temi bi pa že malo lahko poznal situacijo na terenu.

Uporabnik Ytbnd je napisal:

Did the Ukrainians blow up the MOL refinery? A massive explosion rocked the facility, a fire broke out PHOTO

Last night, a fire broke out at the MOL oil refinery in Hungary. The blaze is suspected to have been caused by an explosion, and emergency services are still working at the site.

www.b92.net

Blasts hit Romanian, Hungarian oil refineries tied to Russia

Explosions took place at the Petrotel-Lukoil refinery in Ploiești, southern Romania, as well as at Hungary’s largest oil refinery in Szazhalombatta.

www.yahoo.com

Ukroti kot kaže napadajo proti zahodu (članice Eu in nata).


Kdaj bo nato sklical člen 5 In Urška uvedla hudo uro za Kijevski režim ?

Klikni za razširitev

takrat ko bo vici nehal drkat celo europo uz njegovo poceni rusko nafto, sankcijami in prijateljstvom z vladotom. mal prečekirej kolk škode naredijo tile bebci s svojimi dejanji, potem pa na drugo stran daj to rafinerijo. pa vprašanje če jo jo sploh UA scepili

Uporabnik Floki je napisal:

Je pa interes končanja na trenutni poziciji na zahodu velik ker je kar nekaj večjih mest v precej slabi situaciji

Klikni za razširitev

O ti dobri zahod ti, želi si boljšo situacijo v Mockbi, pa v Pekingu, in Buenos Airesu itd... Ta gldi gldi zahod si želi boljše situacije povsod po svetu.

Mislim, marsikje ni ravno rožnato stanje trenutno.

Srečanje Trumpa in Putina v Budimpešti preklicano.

Uporabnik damirj je napisal:

Jugoslavija v ustavi ni imela nikakršne potrebe po tem. Niti nikoli ni zahtevala česa takšnega. Case closed.

Klikni za razširitev

5.čl. ustave SFRJ te postavlja na laž

5. člen​

Ozemlje Socialistične federativne republike Jugoslavije je enotno in ga sestavljajo ozemlja socialističnih republik.

Ozemlje republike se ne more spremeniti brez privolitve republike, ozemlje avtonomne pokrajine pa tudi ne brez privolitve avtonomne pokrajine.

Meja Socialistične federativne republike Jugoslavije se ne more spremeniti brez soglasja vseh republik in avtonomnih pokrajin.

Meja med republikama se sme spremeniti samo po njunem sporazumu; če gre za mejo avtonomne pokrajine, pa še z njenim soglasjem.

Klikni za razširitev

Uporabnik mirsi je napisal:

5.čl. ustave SFRJ te postavlja na laž

Klikni za razširitev

Ne pa me ne. Namreč ustava katerekoli države ni samo en člen. Gre za več členov, ki določajo čisto osnovne funkcionalnosti. Na ustavo glej kot celoto. In to je nekaj kar očitno ti ne zastopiš, ker če bi, bi razumel, da Jugoslavija je sama napeljala vrstni red v takšno smer - beri hujša kršitev ostalih členov ustave, da se je osamosvojitev Slovenije lahko zgodila. Ostalo vse poznamo, mednarodne komisije so vse po vrsti potrdile, da je šlo za legitimno zadevo in čisto legalno, tudi rusija je to potrdila. Zdaj pa nagradno vprašanje zate, kaj je šlo narobe v primeru Krima, dombasa itd, da nobena mednarodna komisija ni dala blagoslova?

Uporabnik mirsi je napisal:

5.čl. ustave SFRJ te postavlja na laž

Klikni za razširitev

AI se strinja z mano:
Skupaj lahko oblikujem naslednje sklepe:

• Po ustavi SFRJ na prvi pogled osamosvojitev Slovenije brez soglasja SFRJ (vključno z vsemi republikami) ni bila skladna z notranjim pravnim redom SFRJ (glede člena 5).
• V praksi pa je situacija specifična, ker se je federacija SFRJ dejansko razkrajala, politično in pravno stanje je bilo krizno – tako je nastal prostor, da republike kot Slovenija ocenijo, da se pravni red federacije ne izvaja več in da imajo pravico do samoodločbe.
• Z vidika mednarodnega prava in dejanskega stanja so ravnanja Slovenije – plebiscit, deklaracija, prevzem oblasti – pridobila legitimnost in kasnejšo mednarodno priznanje.
• Torej: z vidika starega ustavnega reda SFRJ – formalno ne; z vidika novega stanja, legitimnosti in mednarodnega prava – obstajajo močnejši argumenti za legalnost/legitimnost osamosvojitve.

Pravna vprašanja in komentarji​

Na podlagi zgornjih virov in širše literature lahko izpostavimo naslednja pravna vprašanja:

• Ustavnost glede SFRJ. Kot si že citiral, ustava SFRJ je določala, da se meje republike ne smejo spremeniti brez soglasja republik in celotne federacije. To pomeni, da bi formalno gledano bila enostranska sprememba statusa republike brez ustreznega soglasja po notranjem federativnem pravu SFRJ neustavna.
• Faktično stanje federacije. Analize (npr. Princeton, NYU) poudarjajo, da federacija SFRJ v tistem času ni delovala normalno in da so bila pravna in institucionalna jamstva za delovanje federacije zelo oslabljena. Čeprav to ne pomeni, da je notranja ustavna uredititev „neveljavna“, pomeni, da je bila legitimnost spremembe statusa povečana zaradi dejanskega razkroja federacije.
• Mednarodno pravo in načelo samoodločbe. Komentarji (kot pri Medvedu) poudarjajo, da obstaja pravna dilema: medtem ko je notranji ustavni red SFRJ govoril o nedotakljivosti meja in enotnosti federacije, mednarodno pravo vključuje načela samoodločbe narodov in možnost razpada federacije, če federacija ne spoštuje minimuma demokracije in temeljnih pravic. Zato je v pravni literaturi pogosto poudarjeno, da je pravna ocena osamosvojitve odvisna od dejanskega stanja – ne le od ustavnega besedila.
• Slovenska pravna ureditev. Kot smo videli, Sloveniji je z notranjimi akti (npr. Temeljna ustavna listina o suverenosti in neodvisnosti Republike Slovenije) uspelo pravno utemeljiti svojo neodvisnost. nyulawglobal.org+2Wikipedia+2
  To pomeni, da je z vidika slovenske notranje pravne ureditve osamosvojitev pravno pokrita.

Moj integriran komentar​

Če povzamem:

• Z vidika ustavnega prava SFRJ je osamosvojitev Slovenije formalno gledano problematična, saj notranja ustava SFRJ ni dopuščala spremembe ozemlja brez soglasja vseh republik in federacije.
• Z vidika dejanskega političnega in pravnega stanja v času razpada federacije, pa obstajajo močnejši argumenti, da je bila osamosvojitev Slovenije legitimna — ker federacija ni več funkcionirala kot normalna država-upravna enota in ker je bila volja ljudstva v Sloveniji jasno izražena (referendum decembra 1990).
• Z vidika mednarodnega prava, pa naj bi bila osamosvojitev Slovenije dopustna — četudi ni obstajala popolna „notranjepravna“ podlaga — predvsem zaradi načela samoodločbe, situacije razpada federacije in kasnejše mednarodne priznave (npr. od članic Evropske skupnosti).
• Z vidika slovenske notranje pravne ureditve je bil sprejet akt (Temeljna ustavna listina) in kasneje ustava, s čimer je bila vzpostavljena pravna država Republika Slovenija.

Torej: če iščemo odgovor na tvoje vprašanje — “Ali je bila osamosvojitev Slovenije legalna s stališča Jugoslavije?” — lahko odgovorimo: po strogem branju jugoslovanske ustave ne povsem, a v pravni in politični resnici okoli tega je bil dovolj močan pravni in dejanski okvir, da se šteje za legitimno in sprejemljivo tudi v mednarodnem in notranjem pravu Slovenije.

"zakaj se torej sedaj, 35 let kasneje nekateri "jugonostalgiki" toliko okoli tega 5. člena dajejo in ga štejejo kot najbolj pomembnega, ki spodkopava legitimnost samostojnosti slovenije?"​

Odlično vprašanje. Da lahko razumemo, zakaj se danes nekateri še vedno sklicujejo prav na 5. člen ustave SFRJ, moramo ločiti med psihološkimi, političnimi in pravno-interpretativnimi motivi. Spodaj je jasna razlaga.

1. Ključni razlog: 5. člen je zadnji pravni „oprimek“ za jugonostalgični narativ​

Ta člen je eden redkih notranjepravnih argumentov, ki ga je možno na papirju uporabiti proti slovenski osamosvojitvi, saj se glasi, da:

• se meje republik ne morejo spreminjati brez soglasja vseh,
• ozemlja SFRJ ni bilo dovoljeno enostransko spreminjati.

Ker je ustava SFRJ ne poznala postopka odcepitve, jugonostalgični narativi na tem gradijo idejo:

„Ker osamosvojitev ni bila v skladu s 5. členom, torej ni bila pravno veljavna.“

Klikni za razširitev

To je njihov edini „formalno-pravni“ plank, zato se ga oklepajo še danes — ignorirajo pa drugi pol pravnega konteksta.

2. Zakaj je to pravno zavajajoče (in ne drži v celoti)​

Jugonostalgični argument prezre tri ključna dejstva:

(a) Ustava SFRJ je istočasno priznavala pravico narodov do samoodločbe​

Ta pravica je bila v preambuli in temeljnih načelih federacije — pravica do samoodločbe je po ustavi obstajala že od 1945 dalje.
Jugonostalgiki citirajo samo pol ustave: 5. člen o ozemlju, ignorirajo pa 1. načelo o samoodločbi.

---

(b) Federacija je razpadla – ustavni red je bil prazen papir​

Ko država razpada (kot npr. SFRJ, ZSSR, ČSSR), notranje pravilo o „nedeljivosti“ izgubi pravni učinek, ker ni več organa, ki bi ga uveljavljal.


To je tudi stališče Badinterjeve komisije in mednarodnega prava držav pri razpadu federacij.

---

(c) Mednarodno pravo ima prednost pri nastanku novih držav​

Ko pride do kolizije med:



→ vedno zmaga mednarodno pravo.
Zato je Slovenija dobila priznanja in sedež v OZN.


Če bi bila osamosvojitev res nelegalna, Slovenija nikoli ne bi bila priznana – ne s strani EU, ne OZN.

---

3. Zakaj torej jugonostalgični vztrajajo? (psihološko-politični del)​

Gre za kombinacijo treh motivov:



To je torej manj pravni in bolj emocionalno-ideološki boj.

---

4. Ključna resnica v eni povedi​

5. člen sam zase ne more spodkopati slovenske osamosvojitve, ker ga preglasijo: razpad federacije, pravica do samoodločbe, voljo ljudstva in mednarodno priznanje.

​

"me zanima kako vzporednico bi lahko povlekli slovenija:jugoslavija in krim:ukrajina"​

Razumem — želiš torej analitično primerjavo Slovenija : Jugoslavija in Krim : Ukrajina, zlasti iz vidika prava, zgodovine in legitimnosti osamosvajanja/pripojitve. Spodaj ti dam pregleden, hladno-analitičen in natančen odgovor, kjer sta primera postavljena vzporedno, pa tudi jasno ločena.

Najprej bistvo v eni povedi​

Slovenija ≠ Krim, ker je bila Slovenija subjekt z ustavno priznano pravico naroda do samoodločbe v razpadajoči federaciji, medtem ko je Krim del priznane in delujoče države Ukrajine, kjer je bila "odcepitev" izvedena pod vojaško okupacijo in brez mednarodnega priznanja.

---

1. Status v izhodišču​

2. Pravica do samoodločbe​

3. Način izvedbe​

4. Mednarodnopravni rezultat​

5. Ključna pravna razlika​

Slovenija je secesija iz razpadajoče federacije, kjer se nastale republike vzpostavijo kot države–naslednice.


Krim je secesija iz stabilne države, pod vojaško intervencijo tuje sile, zato spada v kategorijo prisilne aneksije, ne samoodločbe.

Zgodovinski kontekst kot dodatna razlika​

Slovenija:
– cilj je bil suverena država, ne priključitev drugi državi
– osamosvojitev je slonela na lastnem narodu


Krim:
– cilj ni bila državnost, ampak priključitev k Rusiji
– referendum ni izražal naroda v smislu self-determination people, temveč etnično večino na teritoriju → to ni priznani subjekt mednarodnega prava

ZAKLJUČEK​

Če potegnemo vzporednico:



Primerjava je torej zelo slaba, ker temelji na površinskem podobnem dejavniku ("referendum + odcepitev"), spregleda pa ključne razlike v pravu, kontekstu in subjektu samoodločbe.


Se mi ni dalo vsega tega na roke pisat, ampak dikcija je popolnoma jasna. Tudi na sodišču z enim samim, pa čeprav trdnim argumentom, ne prideš prav daleč..

Ker vem, da boš sedaj še Kosovo utaknil noter....

zakaj Rusija kot argument za Krim najraje zlorablja primer Kosova (in ne Slovenije) in zakaj je ta argument pravno napačen, a propagandno uporaben.

1. Zakaj Rusija kot “precedens” omenja Kosovo in ne Slovenije​

Glavni razlog je preprost:



Slovenija Rusiji nič ne pomaga, ker bi ruska logika morala priznati isto za Čečene, Osetince, Tatarstan ali Dagestan — kar pa si ne more privoščiti.


Kosovo pa je Rusiji priročno, ker lahko reče:

„Če lahko Kosovo, lahko tudi Krim.“

Klikni za razširitev

2. Kako Rusija manipulira s “kosovskim precedensom”​

Ruska logika gre takole:

1. Zahod je dovolil secesijo Kosova → torej
2. Zahod ne more nasprotovati secesiji Krima

V resnici pa primer Kosovo ni enak Krimu, ker je:

• Kosovo nastalo po dolgotrajnem množičnem kršenju človekovih pravic in etničnih čistkah
• Kosovo ni bilo priključeno Srbijinemu sovražniku, ampak je postalo samostojno
• Krim pa se je “odcepil” od demokratične države in se takoj priključil državi agresorki pod vojaško okupacijo

Tudi Meddržavno sodišče (ICJ) je pri Kosovu poudarilo:
→ odločitev o neodvisnosti ni enaka pravici do aneksije


Rusija ta ključni del namenoma izpušča.

3. Zakaj Rusija ne sme uporabiti primera Slovenije​

Če bi Rusija primerjala Krim s Slovenijo, bi se ji zgodilo tole:



Slovenija je samostojna država po volji lastnega naroda.


Krim je okupirano ozemlje, pripojeno tuji državi.


To sta pravno dve popolnoma različni kategoriji.

4. Ključni mednarodnopravni okvir, ki vse razreže​

→ Slovenija je v skladu s 1. pravilom (samoodločba naroda v razpadajoči federaciji)


→ Krim krši 2. in 3. pravilo (nenadna sprememba meje + posedovanje s silo)


Zato pravniki mednarodnega prava rečejo:


Slovenija = “remedial secession / dissolution”
Krim = “annexation under force”

5. Celoten povzetek v dveh stavkih​

Rusija zlorablja kosovski primer, ker se z njim lahko dela žrtev dvojnih meril.
Slovenije pa ne omenja, ker bi s tem priznala pravico do odcepitve tudi znotraj lastnega imperija in izgubila narativ o Krimu.

Uf, tebi se pa da. Kot odgovor pričakujem njegovo tipično mantro, ki se z vsebino tvojega teksta ne bo ukvarjala, ampak bo naprej gonil svoje kot pokvarjena plošča.