5.čl. ustave SFRJ te postavlja na laž
AI se strinja z mano:
Skupaj lahko oblikujem naslednje sklepe:
- Po ustavi SFRJ na prvi pogled osamosvojitev Slovenije brez soglasja SFRJ (vključno z vsemi republikami) ni bila skladna z notranjim pravnim redom SFRJ (glede člena 5).
- V praksi pa je situacija specifična, ker se je federacija SFRJ dejansko razkrajala, politično in pravno stanje je bilo krizno – tako je nastal prostor, da republike kot Slovenija ocenijo, da se pravni red federacije ne izvaja več in da imajo pravico do samoodločbe.
- Z vidika mednarodnega prava in dejanskega stanja so ravnanja Slovenije – plebiscit, deklaracija, prevzem oblasti – pridobila legitimnost in kasnejšo mednarodno priznanje.
- Torej: z vidika starega ustavnega reda SFRJ – formalno ne; z vidika novega stanja, legitimnosti in mednarodnega prava – obstajajo močnejši argumenti za legalnost/legitimnost osamosvojitve.
Pravna vprašanja in komentarji
Na podlagi zgornjih virov in širše literature lahko izpostavimo naslednja pravna vprašanja:
- Ustavnost glede SFRJ. Kot si že citiral, ustava SFRJ je določala, da se meje republike ne smejo spremeniti brez soglasja republik in celotne federacije. To pomeni, da bi formalno gledano bila enostranska sprememba statusa republike brez ustreznega soglasja po notranjem federativnem pravu SFRJ neustavna.
- Faktično stanje federacije. Analize (npr. Princeton, NYU) poudarjajo, da federacija SFRJ v tistem času ni delovala normalno in da so bila pravna in institucionalna jamstva za delovanje federacije zelo oslabljena. Čeprav to ne pomeni, da je notranja ustavna uredititev „neveljavna“, pomeni, da je bila legitimnost spremembe statusa povečana zaradi dejanskega razkroja federacije.
- Mednarodno pravo in načelo samoodločbe. Komentarji (kot pri Medvedu) poudarjajo, da obstaja pravna dilema: medtem ko je notranji ustavni red SFRJ govoril o nedotakljivosti meja in enotnosti federacije, mednarodno pravo vključuje načela samoodločbe narodov in možnost razpada federacije, če federacija ne spoštuje minimuma demokracije in temeljnih pravic. Zato je v pravni literaturi pogosto poudarjeno, da je pravna ocena osamosvojitve odvisna od dejanskega stanja – ne le od ustavnega besedila.
- Slovenska pravna ureditev. Kot smo videli, Sloveniji je z notranjimi akti (npr. Temeljna ustavna listina o suverenosti in neodvisnosti Republike Slovenije) uspelo pravno utemeljiti svojo neodvisnost. nyulawglobal.org+2Wikipedia+2
To pomeni, da je z vidika slovenske notranje pravne ureditve osamosvojitev pravno pokrita.
Moj integriran komentar
Če povzamem:
- Z vidika ustavnega prava SFRJ je osamosvojitev Slovenije formalno gledano problematična, saj notranja ustava SFRJ ni dopuščala spremembe ozemlja brez soglasja vseh republik in federacije.
- Z vidika dejanskega političnega in pravnega stanja v času razpada federacije, pa obstajajo močnejši argumenti, da je bila osamosvojitev Slovenije legitimna — ker federacija ni več funkcionirala kot normalna država-upravna enota in ker je bila volja ljudstva v Sloveniji jasno izražena (referendum decembra 1990).
- Z vidika mednarodnega prava, pa naj bi bila osamosvojitev Slovenije dopustna — četudi ni obstajala popolna „notranjepravna“ podlaga — predvsem zaradi načela samoodločbe, situacije razpada federacije in kasnejše mednarodne priznave (npr. od članic Evropske skupnosti).
- Z vidika slovenske notranje pravne ureditve je bil sprejet akt (Temeljna ustavna listina) in kasneje ustava, s čimer je bila vzpostavljena pravna država Republika Slovenija.
Torej: če iščemo odgovor na tvoje vprašanje —
“Ali je bila osamosvojitev Slovenije legalna s stališča Jugoslavije?” — lahko odgovorimo: po strogem branju jugoslovanske ustave ne povsem, a v pravni in politični resnici okoli tega je bil dovolj močan pravni in dejanski okvir, da se šteje za legitimno in sprejemljivo tudi v mednarodnem in notranjem pravu Slovenije.
"zakaj se torej sedaj, 35 let kasneje nekateri "jugonostalgiki" toliko okoli tega 5. člena dajejo in ga štejejo kot najbolj pomembnega, ki spodkopava legitimnost samostojnosti slovenije?"
Odlično vprašanje. Da lahko razumemo,
zakaj se danes nekateri še vedno sklicujejo prav na 5. člen ustave SFRJ, moramo ločiti med
psihološkimi, političnimi in pravno-interpretativnimi motivi. Spodaj je jasna razlaga.
1. Ključni razlog: 5. člen je zadnji pravni „oprimek“ za jugonostalgični narativ
Ta člen je eden redkih notranjepravnih argumentov, ki ga je možno
na papirju uporabiti proti slovenski osamosvojitvi, saj se glasi, da:
- se meje republik ne morejo spreminjati brez soglasja vseh,
- ozemlja SFRJ ni bilo dovoljeno enostransko spreminjati.
Ker je ustava SFRJ
ne poznala postopka odcepitve, jugonostalgični narativi na tem gradijo idejo:
„Ker osamosvojitev ni bila v skladu s 5. členom, torej ni bila pravno veljavna.“
To je njihov
edini „formalno-pravni“ plank, zato se ga oklepajo še danes — ignorirajo pa drugi pol pravnega konteksta.
2. Zakaj je to pravno zavajajoče (in ne drži v celoti)
Jugonostalgični argument prezre tri ključna dejstva:
(a) Ustava SFRJ je istočasno priznavala pravico narodov do samoodločbe
Ta pravica je bila v preambuli in temeljnih načelih federacije — pravica do samoodločbe je po ustavi obstajala že od 1945 dalje.
Jugonostalgiki citirajo samo pol ustave: 5. člen o ozemlju, ignorirajo pa 1. načelo o samoodločbi.
(b) Federacija je razpadla – ustavni red je bil prazen papir
Ko država razpada (kot npr. SFRJ, ZSSR, ČSSR),
notranje pravilo o „nedeljivosti“ izgubi pravni učinek, ker ni več organa, ki bi ga uveljavljal.
To je tudi stališče Badinterjeve komisije in mednarodnega prava držav pri razpadu federacij.
(c) Mednarodno pravo ima prednost pri nastanku novih držav
Ko pride do kolizije med:
notranje pravo (5. člen) | mednarodno pravo (samoodločba, razpad) |
---|
zavaruje meje države | ureja nastanek držav, pripoznanje |
→
vedno zmaga mednarodno pravo.
Zato je Slovenija dobila priznanja in sedež v OZN.
Če bi bila osamosvojitev res
nelegalna,
Slovenija nikoli ne bi bila priznana – ne s strani EU, ne OZN.
3. Zakaj torej jugonostalgični vztrajajo? (psihološko-politični del)
Gre za kombinacijo treh motivov:
Motiv | Pojasnilo |
---|
Emocija | Jugoslavija je za mnoge simbol „boljših časov“ – zato se išče pravni izgovor, da je njen razpad „nelegitimen“. |
Selektivna pravna interpretacija | Izbere se en člen, ki ustreza narativu, ignorira pa celoten pravni kontekst. |
Politični interes | Nekaterim je koristno spodkopavati zgodbo o osamosvojitvi, ker to slabi današnjo državnost in krepi nostalgijo. |
To je torej manj pravni in bolj emocionalno-ideološki boj.
4. Ključna resnica v eni povedi
5. člen
sam zase ne more spodkopati slovenske osamosvojitve, ker ga preglasijo: razpad federacije, pravica do samoodločbe, voljo ljudstva in mednarodno priznanje.