Zdej pa napiši še spisek mednaridnih opazovalcev na slovenskem referendumu, pa še na Kosovskem, da vidimo če so bili pri nas in na Kosovem kaj bolj ugledni ti mednarodni opazovalci.
To ni tema o tem. Lahko odpreš novo. Za kosovsko situacijo ti ne bom iskal, za plebiscit o samostojnosti Slovenije pa seznam obstaja, kolikor vem je samo delni, ker za vse ni podatka, kot ga tudi za primer krimskega refenreduma ni.
Imena tujih opazovalcev in članov delegacij, ki jih je med plebiscitnim dnem 23. 12. 1990 zabeležila naslovnica časopisa
Delo (24. 12. 1990). To je seznam iz objavljenega poročila (ni nujno popoln):
- Zvezni parlament Republike Avstrije (Nationalrat):
dr. Andreas Khol, Paul Burgstaller, dr. Gilbert Frizberg, Edeltraud Gatterer, ing. Ludwig Kowald, dr. Hubert Pirker, dr. Josef Lackner, g. Würz, g. Haupt; spremljevalca delegacije: Karel Smolle, Borut Sommeregger
- Deželni zbor avstrijske zvezne dežele Štajerske (Landtag Steiermark):
dr. Reinhold Lopatka, Günther Prutsch, mag. Ludwig Rader, dr. Heinz Anderwald, dr. Erik Prunč
- Socialistična stranka Avstrije (SPÖ):
dr. Dieter Antoni, dr. Irmtraut Karlsson, dr. Janko Ferk
- Italija:
Stojan Spetič, senator italijanskega parlamenta
- Evropski parlament:
poslanec Giorgio Rossetti
- Deželni svet Veneta (Italija):
Ivo Rossi, Alessandro Cabassi
- Združene države Amerike (opazovalec):
dr. Ari L. Motzkin (Harvard University)
- Hrvaška:
Vice Vukoje (predstavnik hrvaškega sabora)
Za kontekst: uradna vladna stran potrjuje, da je plebiscit spremljalo »številni tuji opazovalci iz Evrope in ZDA«, vendar tam imen ni navedenih; zgornji konkretni seznam je vzet iz takratnega poročanja
Dela.
Portal GOV.SI
Vir: Delo 24.12.1990
Zdaj samo še primerjaj oba seznama. Resnici na ljubo, rusija ni nikoli zanikala, da je na referendume povabila njej ugodne osebe in organizacije. Škoda in narobe je, da ni niti rusija dovolila prihod drugih ljudi, kar so tudi priznali. Kaj naj torej en normalen človek počne s takim rezultaom?
Da pa se ne boš razpočil, kako je krimski refenrendum ravno tako legitimen, izvoli branje proruskega rtvslo-mockba portala, kjer ti natanko razložijo, zakaj neki refenredumi so legitimni, nekateri pa ne in tudi kaj točno je narobe s krimskim referendumom.
"V osnovi gre za to, da imamo lahko demokratične in nedemokratične plebiscite. Takšne, ki se odvijejo v okoliščinah, kjer so spoštovana osnovna demokratična načela, in takšne, kjer je odsotnost teh načel vnebovpijajoča."
"Pri tem gre predvsem za to, da nasprotujoče si strani poprej pridejo do dogovora o temeljnih vprašanjih, ki so povezana s samim plebiscitom in ureditvijo po njem. Da se torej poprej pogajajo in dogovorijo o tem, kdo ima sploh pravico glasovanja, kdo organizira plebiscit, kdo izbere vprašanje, kdo prešteje glasovnice in kakšna bo ureditev po plebiscitu. Če o teh vprašanjih ni soglasja ali pa je prisotno soliranje posamezne strani pri posamezni točki plebiscita, potem je zelo verjetno, da plebiscit ne bo označen za legitimnega, saj ga bo gotovo zavračala ena od strani."
Za primer slovenskega referenduma je menda ja tudi tebi jasno, da se ni zgodilo kar čez noč in so pred njegovo izvedbo poskrbeli za mnogo nerešenih vprašanj, ki so zagotovile, da bo vse potekalo gladko pred in po njem, zagotovili so tudi, da bo mednarodna skupnost v bližnji prihodnosti brez nekega večjega kančka dvoma izvedla priznanje. Zdaj jst ne vem na katerem planetu ti živiš, ampak s krimskim referendumom je vse narobe že od začetka. Če bi rusi bili pametni, bi ne postavljali zelenih možicljev, ne bi letali od hiše do hiše z mitraljezi pod pretvezo zaščite, za kar obstaja žnj dokazov, da so dejansko ljudi silili v glasovanje proti njihovi volji.
V iztekajočem se letu smo bili priča kar nekaj referendumom, na katerih se je glasovalo o neodvisnosti delov držav. Podobno kot konec decembra 1990 v Sloveniji.
www.rtvslo.si