Po ideji iz teme "Fotografski Slovar" je pred vami malo daljši tekst, temelječ na članku, ki ga je v reviji Digital Photographer (št. 46) objavil Daniel Boud. Pripisal sem nekatera svoja skromna opažanja, vendar gre v veliki meri zgolj za prevod. Originalni članek si lahko preberete -->tukaj<--. Tam so tudi slike, ki spremljajo izvorni tekst. Spodnje besedilo pa sem opremil z nekaterimi svojimi fotografijami.
Da bi ta vodič bil še boljši od originalnega članka,
prosim za sodelovanje ostalih članov foruma, ki imajo izkušnje na tem področju, da besedilo dopolnijo, opozorijo na napake, tako vsebinske kot slovnične, ter nenazadnje za prispevek svojih fotografij k boljši ilustraciji spodnjega teksta. Pri opisih slik so navedene tudi nastavitve, ker sem pretipkaval, obstaja možnost da sem se kje zmotil - EXIF je priložen vsem slikam razen pri zadnji (ker je šlo za novo datoteko), če se kje ne ujema, EXIF podatki zmagajo...
Idealno bi bilo, če bi mi najdene slovnične napake sporočali na PM, da ne bo vsak drugi komentar tipa "Tam pa manjka vejica". V vaših postih pričakujem predvsem predloge za izboljšavo vsebine, morebitna vprašanja v zvezi s temo, če kaj ni dovolj podrobno opisano in pa če kdo zna, odgovore na ta vprašanja. Tako bomo drugo temo razbremenili "začetniških" vprašanj. Dobrodošli so tudi komentarji kako bi prikazane slike lahko izboljšali, če bi spremenili nastavitve v fotoaparatu. No, pa če že morate, lahko napišete tudi kakšen car sem da sem to skupaj spravil.
V kolikor bo odziv pozitiven, lahko pripravim še vodiče za druga področja fotografije. Materiala imam precej. Časa nekoliko manj.
Pred koncertom
Če se prvič odpravljaš na koncert izključno kot fotograf, raje ne izrabi vseh zvez in poznanstev, da pridobiš akreditacijo za koncert leta. Fotografiranje koncertov se zelo razlikuje od vseh drugih vrst fotografiranja in dokler nimaš dovolj izkušenj, verjetno nisi pripravljen na tak izziv.
Z akreditacijo si pridobiš pravico fotografiranja iz neposredne bližine odra. Kljub temu, da je tam neprimerno manj ljudi, kot za ograjo, kjer je množica gledalcev, je tvoje delo vse prej kot enostavno.
Obkrožen si z drugimi fotografi, varnostniki, velikokrat tudi z drugimi nenastopajočimi VIPovci (as in very important person in ne služba za varovanje z istim imenom).
Da bi v objektiv ujel bistvo nastopa in energijo nastopajočih, se moraš najprej naučiti sodelovanja z odrskimi lučmi in predvidevanja kdaj je pravi trenutek za nepozabno fotografijo.
Čarobna kartica - akreditacija
Ko si nabral dovolj izkušenj z lokalnih koncertov, boš za večje koncerte moral pridobiti akreditacijo. Dostop do odra običajno omejujejo organizatorjevi varnostniki, akreditacije pa podeljuje bodisi manager nastopajočega ali pa manager koncerta (PR). Pri nas v največji meri akreditacijo podeljujejo kar organizatorji sami. Zelo redko tudi vodje prizorišča (koncertne dvorane, štadiona, itd).
Akreditacijo in z njo vse »privilegije« pridobiš zato, da fotografije nekje potem objaviš in s tem promoviraš nastop.
To pomeni, da akreditacijo lahko pridobiš prek nekega medija. Bolj ko je ta medij priznan, pa tudi relevanten, večja je možnost, da akreditacijo dejansko pridobijo zate. Manj verjetno je, da boš akreditacijo pridobil kot svobodni fotograf.
Če nisi že zaposlen pri nekem mediju, boš verjetno moral začeti na samem koncu »prehranjevaljne verige« koncertne fotografije z pošiljanjem svojega portfolia k različnim medijskim podjetjem in se promovirati kot koncertni fotograf.
Najbolj pogost začetek za koncertnega fotografa je brezplačno delo za internetne portale, lokalne časopise, študentske organizacije in podobno, preden lahko zajadra med pomembnejše publikacije.
________________
CarWash: Takole zgleda, če se za kak dogodek odločiš 5 minut pred pričetkom in nimaš akreditacije. Potem slikaš bolj ali manj tiste, ki jo imajo.
1/320s | F5.6 | 70mm
Priprave
Juhu, po nekem bizarnem naključju (morda se te je usmilila boginja sreče, morda so vsi fotografi pri nekem časopisu kolektivno zboleli) si vendarle pridobil akreditacijo. No, preden daš izdelati svoje vizitke z napisom »Profesionalni koncertni fotograf FotoGenij« je potrebno opraviti še nekaj stvari.
Za res velike dogodke, ki praviloma niso v tvojem mestu, ampak kilometre in kilometre daleč (tudi v sosednjih državah), je zelo pametno še pred koncertom preveriti, če je tvoja akreditacija dejansko potrjena. Prav tako je dobro imeti telefonsko številko kontaktne osebe, če bi slučajno prišlo do kakih komplikacij.
Če pričakuješ, da boš moral menjati objektive, si alternativnega pripravi, da bo takoj na dosegu roke. Nekateri fotografi imajo raje okoli vratu obešena kar dva fotoaparata, enega z širokokotnim objektivom in drugega z tele ali zoom objektivom. To je sicer zelo priročno, vendar pomeni dodatno obtežitev in težje premikanje. Prav tako imej vedno rezervne baterije in spominsko kartico (razen če slikaš na film...).
Oprema
Ne glede na to ali za določen dogodek potrebuješ akreditacijo ali ne, pa vsekakor potrebuješ opremo s katero boš ujel »tisti« trenutek.
Fotoaparat: Skoraj vsi koncertni fotografi uporabljajo digitalne zrcalno refleksne fotoaparate. Sem sicer že srečal eno punco s pressico (drug izraz za akreditacijo) okoli vratu in kompaktom (!) v roki, a zdi se mi da ni bila preveč navdušena nad svojimi rezultati... Kakorkoli že, zaradi že opevane slabe razsvetljave pričakuj, da boš vse slike posnel z ISO vrednostjo na 800 ali več.
Objektivi: Seveda je vse odvisno od samega prizorišča in svetlobe, a najbolj priporočljivi so objektivi z čim večjo zaslonko (F2.8 in manj). To so večinoma objektivi z fiksno goriščno razdaljo, ki so obenem tudi bolj ostri kot zoom objektivi. Če imate Canonov dSLR, nimate nikakršnega izgovora, da ne bi imeli s seboj 50mm F1.8 (bolj popularno »Nifty-Fifty«
. To je dejansko najcenejši objektiv na trgu in vsak začetnik bi ga moral imeti, saj kljub svoji ceni in (ne)kvaliteti izdelave ohišja, omogoča zelo ostre posnetke. Seveda, če že imaš 50mm F1.4 ali celo F1.2, potem 1.8 ne potrebuješ...
Tako, za srednje »portretsko« območje smo poskrbeli. Primerni so tudi drugi fiksni objektivi, npr. 35mm 1.4, 85mm 1.2 L in 1.8. Odvisno pač od tega kako daleč dejansko si od odra, saj za zoom pri fiksnih objektivih uporabljaš kar svoje noge. Potrebuješ še objektiv za široki kot in verjetno tele objektiv.
Zavedati se je treba, da večinoma fotografiraš izpred odra samega, tako da zelo dolg doseg niti ni potreben – večina posnetkov bo posneta na goriščni razdalji manjši od 100mm.
Seznam uporabnih objektivov na koncertih:
- Canon EF 70-200mm F2.8L IS USM – odličen objektiv za večje odre ali pa koncerte, kjer oder ni ločen od gledalcev z ograjo in je treba fotografirat bolj od daleč.
- Nikon AF-S VR 70-200mm F2.8G IF-ED – Z enakim dometom kot zgornji Canon, le da ni Canon.
- Canon EF 50mm F1.4 USM
- Sigma AF 70-200mm f/2.8 EX HSM DG
- Sigma AF 17-70mm f/2.8-4.5 DC macro
- Nikon AF 50mm F1.4
- Tamron SP AF28-75MM F2.8 XR Di LD Aspherical (IF)
...
[Tale seznam bi še podaljšal, vendar poznam le Canonove objektive, če kdo pozna še kaj drugega, naj prosim pove, bom dodal.]
Nastavitve
Pri koncertni fotografiji se vse podreja svetlobi, oziroma pomanjkanju le te. Zato je potrebno sprejemati določene kompromise pri nastavitvah – ne moreš izbrati ISO 100, F4.5, in hitrost zaklopa 250ms, ker enostavno ne boš »ničesar« posnel.
ISO – Nastaviš na 800 ali 1600, pri 1600 se sicer že precej pozna zrnatost (noise), vendar se temu včasih ne da izogniti. Pač v Photoshopu pozneje uporabiš Noise Ninja ali pa Neat Image.
Merjenje – Če fotoaparat dopušča izbiro vrste merjenja osvetlitve, izberi spot ali partial. Tako boš povečal možnost da fotoaparat pravilno oceni svetlobo, ne da bi ga pri tem zmotile luči iz ozadja, ali pa tema zunaj odra. Spot in partial metering pri merjenju svetlobe upoštevata le manjši del celotnega področja slike – tisti del, ki ga želiš pravilno osvetliti.
Zaslonka - izbereš pač najmanjšo F vrednost, ki jo v dani goriščni razdalji objektiv dopušča. To naj bo 2.8 ali manj. Pri tem se seveda zmanjša globinska ostrina, zato je še posebej pomembno, da dobro izbereš točko ostrenja.
Hitrost zaklopa - Pri slabši svetlobi so potrebni daljši časi osvetlitve, da bi v objektiv prišlo dovolj svetlobe. Vendar pretiravati tudi ne smeš, saj daljši ko je čas osvetlitve, manj ostra je slika. Tu prav pride stabilizator slike (IS, VR, OS, odvisno od proizvajalca objektiva). Vendar tudi tako dober stabilizator odpove, če je na odru nek hiperaktiven izvajalec, saj bo zaradi dolžine časa osvetlitve slika vedno zamegljena.
Če se le da, poskusi fotografirati s čim višjo hitrostjo zaklopa ali pa z nižjo ISO vrednostjo. Vendar se pod ISO400 ni potrebno spuščati, saj vsi novejši dSLRji slikajo dovolj dobro tudi pri ISO800.
Zaradi »prehitrega« zaklopa bodo slike včasih premalo osvetljene. Vendar če je slika ostra, jo lahko v Photoshopu »rešiš«. Če slika ni ostra, jo lahko zbrišeš.
Zaslonka in zaklop skupaj - Kot začetnik nastavi fotoaparat na Av ali Tv in naredi nekaj poskusnih slik. Ko dobiš sliko, ki je dovolj osvetljena in hkrati dovolj ostra, ostani pri tem. Upoštevaj pa, da se svetloba na koncertu konstantno spreminja, zato redno preverjaj nastale slike, če so pravilno osvetljene. Pri tem naj ti bo v pomoč predvsem histogram – slika na LCDju fotoaparata je lahko zavajajoča.
In spet: Če je slika premalo osvetljena, jo lahko osvetliš v Photoshopu. Če so slike preveč osvetljene (področja na sliki popolnoma bela), je slika neuporabna.
Seveda to ne pomeni, da lahko iz črne slike dobiš ven dnevno svetlobo. Photoshop omogoča popravke do +- enega Full Stopa, kar je več, že izgleda preveč nenaravno, oziroma se pojavi zrnatost. Tu precej pomaga če slikaš v RAW načinu, saj se kljub popravkom podatki na sliki ne zgubijo tako kot pri JPEG kompresiji.
Tehnike koncertne fotografije
Četudi vso tehnološko ozadje obvladaš, to še ne pomeni, da bodo vse slike dobre. Pomembno je, da znaš oceniti, kdaj je treba pritisniti na gumb.
Glej kam so usmerjeni reflektorji. Počakaj, da nastopajoči stopi v svetlobo. Počakaj, da stopi stran od mikrofona – le ta je lahko zelo moteč na fotografiji (kar pa ne pomeni, da ne smeš slikati ko je pred mikrofonom).
___________
Indira & Alen: Čisto v redu sliko pokvari mikrofon, ki izvajalcu prekriva pol obraza...
1/125s | F4.5 | 70mm
Slikaj takrat, ko je subjekt v momentu, ko poskuša komunicirati s publiko, ko se še posebej trudi z inštrumentom.
Digitalna fotografija omogoča slikanje do onemoglosti. Izkoristi to. In rezervno kartico prav tako.
Opazuj ozadje in luči. Fotografija, kjer je nastopajoči osvetljen od zadaj je lahko zelo impresivna.
________________
Severina: Za kitaristom se je odvijala igra svetlobe.
1/20s | F1.8 | 50mm
Medtem, ko se osredotočaš na izvajalca v ospredju, ne pozabi na to kaj se dogaja v ozadju. Preprosto ozadje je čisto v redu. Poskusi se izogniti slikanju nosilcev luči ali pa reklamnim panojem. Vsak detajl v ozadju krade pozornost s točke fokusa.
________________
Mladenič samozavestno sam na odru, za njim večtisočglava množica
1/125 | F2.8 | 17mm
Atmosfera
Čeprav si tam zato, da bi posnel dogajanje na odru, ne pozabi pogledati naokoli in ujeti druge gradnike predstave. Ko veš da imaš nekaj dobrih slik nastopajočega, lahko narediš tudi nekaj posnetkov gledalcev. Če lahko ujameš v objektiv izvajalca in publiko, toliko bolje.
________________
Indira & Alen: Le korak od občinstva.
1/50 | F3.5 | 33mm
Včasih najboljšo fotografijo lahko narediš še preden prideš v dvorano – slika čakajočih v vrsti za vstopnice je lahko zelo zanimiva.
Bonton
Bodi prijazen do ljudi okoli tebe. Če slikaš iz publike, se ne prerivaj. Če bi rad prišel bližje, pocukaj osebo pred sabo (za ramo, ne za lase) in vprašaj, če te spusti za trenutek naprej. Večina, ki te opazi, ti bo tako ali tako dala nekaj prostora. Če te ne spustijo naprej, nič hudega, poskusi drugje. Ni se vredno prepirati, medtem ko imaš okoli vratu tisoč in več evrov vredno opremo. Če moraš nujno stopiti neposredno pred koga, mu to povej in obljubi da se boš takoj umaknil – obljubo tudi izpolni.
Če si med odrom in ograjo, upoštevaj druge fotografe. Glej kaj počnejo, morda dobiš dobro idejo za kompozicijo... Pazi le, da jim ne stopiš pred objektiv tik preden slikajo. Ne pozabi, za mnoge izmed njih je to služba, od tega živijo, plačujejo položnice, šolajo otroke, itd. Ti pa jim tam delaš gužvo (to se nanaša na tiste, ki ste tam prvič kot fotografi, ker vam je akreditacijo zrihtal sosed/stric/sodelavec).
Upoštevaj varnostnike in njihova navodila. Če rečejo, da je konec slikanja, je konec. Zelo malo verjetno je, da bi pa ravno naslednja slika bila zlata vredna. Če si prijazen, bodo tudi oni do tebe. Če nisi prepričan, kaj je dovoljeno, vprašaj. To jim da občutek pomembnosti in včasih ti dovolijo tudi kaj, česar ne bi smel početi, recimo zlezeš lahko na rob odra in poslikaš bobnarja. Čisto od blizu. Če so neizprosni, pa nič hudega – tepsti se z njimi res ni treba.
Vendar (!), ko organizator reče: "Fantje in punca (vedno je vmes tudi kaka punca), na voljo imate 3 komade, potem se morate umakniti", to še ne pomeni, da je to zakonsko predpisano. Kar hočem povedati je to, da ko se konča tretji komad, nikar na vrat na nos ne zapusti prostora pred odrom. Organizator bo sam poskrbel, da vas bodo varnostniki počasi pospremili z odra. TAKRAT je čas za odhod in nič prej.
Flash
Flash je na koncertih načeloma nezaželen, tudi če ni izrecno prepovedan. Če je, ti bodo ob izročitvi akreditacije to tudi povedali. Predvsem zato, ker kvari koncentracijo nastopajočega. Vendar je včasih za solidno sliko skoraj nujen. Če si v manjšem prostoru, poskusi z odbijanjem od stropa ali stene, vsekakor ne pevcu v oči. Flash omeji na absolutni minimum.
Po koncertu
Potem, ko si naredil stotine fotografij na koncertu, jih doma preglej in izberi najboljših 20-30. Izmed teh izberi tri najboljše. Če misliš drugim pokazati svoje slike, jim pokaži samo tiste res najboljše. Domnevali bodo, da so tudi ostale tvoje slike tako dobre.
Urejanje slik z računalnikom
Včasih je potrebno sliko tudi malo popraviti. To ni pojav digitalne fotografije. Fotografi so tudi v temnicah s slikami počeli marsikaj, tako da temu ne moremo reči goljufanje. Vendar ni potrebno pretiravati.
Malce popraviš kontrast (da bo črna res črna). Popraviš lahko tudi levels. Če si slikal v RAW, je urejanja malo več. Uporabiš lahko filtre za izostritev slike, vendar ne pretiravaj. Časopisi in drugi mediji niso navdušeni nad preveč obdelanimi slikami.
Najbolj pogosto se zgodi, da je težava v rdečih reflektorskih lučeh, ki popolnoma prebarvajo kožo. Če se potrudiš, se to hitro popravi v naravno barvo kože.
Včasih je rdeča barva tako zelo dominantna, da slika izgleda neuporabna. Takrat ne preostane drugega, kot da poskusiš sliko spremeniti v črnobelo in tako rešiš, kar se rešiti da. Vendar zelo malo revij je pripravljeno objaviti črnobelo sliko.
________________
Severina: Premočna rdeča luč hitro pokvari sliko. Črnobela zgleda mnogo bolje. Pred tem sem se pol ure mučil s tem, da bi jo popravil v naravne barve. Ni šlo.
1/20 | F4.5 | 57mm
Sorodne povezave:
Prvotna verzija izvornega članka - z drugačnimi fotografijami
Še en tutorial v angleščini, Del kjer razlaga o fotografiranju na film lahko preberete kot zanimivost. Ugotoviš od kod ISO na digitalnih fotoaparatih.
Krajši tutorial z nekaj nasveti o nastavitvah. Avtor ima fetiš na drage objektive.
[Tudi tu bi bilo potrebno dodati nekaj linkov. Predlogi dobrodošli.]
Da bi ta vodič bil še boljši od originalnega članka,
Idealno bi bilo, če bi mi najdene slovnične napake sporočali na PM, da ne bo vsak drugi komentar tipa "Tam pa manjka vejica". V vaših postih pričakujem predvsem predloge za izboljšavo vsebine, morebitna vprašanja v zvezi s temo, če kaj ni dovolj podrobno opisano in pa če kdo zna, odgovore na ta vprašanja. Tako bomo drugo temo razbremenili "začetniških" vprašanj. Dobrodošli so tudi komentarji kako bi prikazane slike lahko izboljšali, če bi spremenili nastavitve v fotoaparatu. No, pa če že morate, lahko napišete tudi kakšen car sem da sem to skupaj spravil.
V kolikor bo odziv pozitiven, lahko pripravim še vodiče za druga področja fotografije. Materiala imam precej. Časa nekoliko manj.
Pred koncertom
Če se prvič odpravljaš na koncert izključno kot fotograf, raje ne izrabi vseh zvez in poznanstev, da pridobiš akreditacijo za koncert leta. Fotografiranje koncertov se zelo razlikuje od vseh drugih vrst fotografiranja in dokler nimaš dovolj izkušenj, verjetno nisi pripravljen na tak izziv.
Z akreditacijo si pridobiš pravico fotografiranja iz neposredne bližine odra. Kljub temu, da je tam neprimerno manj ljudi, kot za ograjo, kjer je množica gledalcev, je tvoje delo vse prej kot enostavno.
Obkrožen si z drugimi fotografi, varnostniki, velikokrat tudi z drugimi nenastopajočimi VIPovci (as in very important person in ne služba za varovanje z istim imenom).
Da bi v objektiv ujel bistvo nastopa in energijo nastopajočih, se moraš najprej naučiti sodelovanja z odrskimi lučmi in predvidevanja kdaj je pravi trenutek za nepozabno fotografijo.
Čarobna kartica - akreditacija
Ko si nabral dovolj izkušenj z lokalnih koncertov, boš za večje koncerte moral pridobiti akreditacijo. Dostop do odra običajno omejujejo organizatorjevi varnostniki, akreditacije pa podeljuje bodisi manager nastopajočega ali pa manager koncerta (PR). Pri nas v največji meri akreditacijo podeljujejo kar organizatorji sami. Zelo redko tudi vodje prizorišča (koncertne dvorane, štadiona, itd).
Akreditacijo in z njo vse »privilegije« pridobiš zato, da fotografije nekje potem objaviš in s tem promoviraš nastop.
To pomeni, da akreditacijo lahko pridobiš prek nekega medija. Bolj ko je ta medij priznan, pa tudi relevanten, večja je možnost, da akreditacijo dejansko pridobijo zate. Manj verjetno je, da boš akreditacijo pridobil kot svobodni fotograf.
Če nisi že zaposlen pri nekem mediju, boš verjetno moral začeti na samem koncu »prehranjevaljne verige« koncertne fotografije z pošiljanjem svojega portfolia k različnim medijskim podjetjem in se promovirati kot koncertni fotograf.
Najbolj pogost začetek za koncertnega fotografa je brezplačno delo za internetne portale, lokalne časopise, študentske organizacije in podobno, preden lahko zajadra med pomembnejše publikacije.
________________
CarWash: Takole zgleda, če se za kak dogodek odločiš 5 minut pred pričetkom in nimaš akreditacije. Potem slikaš bolj ali manj tiste, ki jo imajo.
1/320s | F5.6 | 70mm
Priprave
Juhu, po nekem bizarnem naključju (morda se te je usmilila boginja sreče, morda so vsi fotografi pri nekem časopisu kolektivno zboleli) si vendarle pridobil akreditacijo. No, preden daš izdelati svoje vizitke z napisom »Profesionalni koncertni fotograf FotoGenij« je potrebno opraviti še nekaj stvari.
Za res velike dogodke, ki praviloma niso v tvojem mestu, ampak kilometre in kilometre daleč (tudi v sosednjih državah), je zelo pametno še pred koncertom preveriti, če je tvoja akreditacija dejansko potrjena. Prav tako je dobro imeti telefonsko številko kontaktne osebe, če bi slučajno prišlo do kakih komplikacij.
Če pričakuješ, da boš moral menjati objektive, si alternativnega pripravi, da bo takoj na dosegu roke. Nekateri fotografi imajo raje okoli vratu obešena kar dva fotoaparata, enega z širokokotnim objektivom in drugega z tele ali zoom objektivom. To je sicer zelo priročno, vendar pomeni dodatno obtežitev in težje premikanje. Prav tako imej vedno rezervne baterije in spominsko kartico (razen če slikaš na film...).
Oprema
Ne glede na to ali za določen dogodek potrebuješ akreditacijo ali ne, pa vsekakor potrebuješ opremo s katero boš ujel »tisti« trenutek.
Fotoaparat: Skoraj vsi koncertni fotografi uporabljajo digitalne zrcalno refleksne fotoaparate. Sem sicer že srečal eno punco s pressico (drug izraz za akreditacijo) okoli vratu in kompaktom (!) v roki, a zdi se mi da ni bila preveč navdušena nad svojimi rezultati... Kakorkoli že, zaradi že opevane slabe razsvetljave pričakuj, da boš vse slike posnel z ISO vrednostjo na 800 ali več.
Objektivi: Seveda je vse odvisno od samega prizorišča in svetlobe, a najbolj priporočljivi so objektivi z čim večjo zaslonko (F2.8 in manj). To so večinoma objektivi z fiksno goriščno razdaljo, ki so obenem tudi bolj ostri kot zoom objektivi. Če imate Canonov dSLR, nimate nikakršnega izgovora, da ne bi imeli s seboj 50mm F1.8 (bolj popularno »Nifty-Fifty«
. To je dejansko najcenejši objektiv na trgu in vsak začetnik bi ga moral imeti, saj kljub svoji ceni in (ne)kvaliteti izdelave ohišja, omogoča zelo ostre posnetke. Seveda, če že imaš 50mm F1.4 ali celo F1.2, potem 1.8 ne potrebuješ...Tako, za srednje »portretsko« območje smo poskrbeli. Primerni so tudi drugi fiksni objektivi, npr. 35mm 1.4, 85mm 1.2 L in 1.8. Odvisno pač od tega kako daleč dejansko si od odra, saj za zoom pri fiksnih objektivih uporabljaš kar svoje noge. Potrebuješ še objektiv za široki kot in verjetno tele objektiv.
Zavedati se je treba, da večinoma fotografiraš izpred odra samega, tako da zelo dolg doseg niti ni potreben – večina posnetkov bo posneta na goriščni razdalji manjši od 100mm.
Seznam uporabnih objektivov na koncertih:
- Canon EF 70-200mm F2.8L IS USM – odličen objektiv za večje odre ali pa koncerte, kjer oder ni ločen od gledalcev z ograjo in je treba fotografirat bolj od daleč.
- Nikon AF-S VR 70-200mm F2.8G IF-ED – Z enakim dometom kot zgornji Canon, le da ni Canon.
- Canon EF 50mm F1.4 USM
- Sigma AF 70-200mm f/2.8 EX HSM DG
- Sigma AF 17-70mm f/2.8-4.5 DC macro
- Nikon AF 50mm F1.4
- Tamron SP AF28-75MM F2.8 XR Di LD Aspherical (IF)
...
[Tale seznam bi še podaljšal, vendar poznam le Canonove objektive, če kdo pozna še kaj drugega, naj prosim pove, bom dodal.]
Nastavitve
Pri koncertni fotografiji se vse podreja svetlobi, oziroma pomanjkanju le te. Zato je potrebno sprejemati določene kompromise pri nastavitvah – ne moreš izbrati ISO 100, F4.5, in hitrost zaklopa 250ms, ker enostavno ne boš »ničesar« posnel.
ISO – Nastaviš na 800 ali 1600, pri 1600 se sicer že precej pozna zrnatost (noise), vendar se temu včasih ne da izogniti. Pač v Photoshopu pozneje uporabiš Noise Ninja ali pa Neat Image.
Merjenje – Če fotoaparat dopušča izbiro vrste merjenja osvetlitve, izberi spot ali partial. Tako boš povečal možnost da fotoaparat pravilno oceni svetlobo, ne da bi ga pri tem zmotile luči iz ozadja, ali pa tema zunaj odra. Spot in partial metering pri merjenju svetlobe upoštevata le manjši del celotnega področja slike – tisti del, ki ga želiš pravilno osvetliti.
Zaslonka - izbereš pač najmanjšo F vrednost, ki jo v dani goriščni razdalji objektiv dopušča. To naj bo 2.8 ali manj. Pri tem se seveda zmanjša globinska ostrina, zato je še posebej pomembno, da dobro izbereš točko ostrenja.
Hitrost zaklopa - Pri slabši svetlobi so potrebni daljši časi osvetlitve, da bi v objektiv prišlo dovolj svetlobe. Vendar pretiravati tudi ne smeš, saj daljši ko je čas osvetlitve, manj ostra je slika. Tu prav pride stabilizator slike (IS, VR, OS, odvisno od proizvajalca objektiva). Vendar tudi tako dober stabilizator odpove, če je na odru nek hiperaktiven izvajalec, saj bo zaradi dolžine časa osvetlitve slika vedno zamegljena.
Če se le da, poskusi fotografirati s čim višjo hitrostjo zaklopa ali pa z nižjo ISO vrednostjo. Vendar se pod ISO400 ni potrebno spuščati, saj vsi novejši dSLRji slikajo dovolj dobro tudi pri ISO800.
Zaradi »prehitrega« zaklopa bodo slike včasih premalo osvetljene. Vendar če je slika ostra, jo lahko v Photoshopu »rešiš«. Če slika ni ostra, jo lahko zbrišeš.
Zaslonka in zaklop skupaj - Kot začetnik nastavi fotoaparat na Av ali Tv in naredi nekaj poskusnih slik. Ko dobiš sliko, ki je dovolj osvetljena in hkrati dovolj ostra, ostani pri tem. Upoštevaj pa, da se svetloba na koncertu konstantno spreminja, zato redno preverjaj nastale slike, če so pravilno osvetljene. Pri tem naj ti bo v pomoč predvsem histogram – slika na LCDju fotoaparata je lahko zavajajoča.
In spet: Če je slika premalo osvetljena, jo lahko osvetliš v Photoshopu. Če so slike preveč osvetljene (področja na sliki popolnoma bela), je slika neuporabna.
Seveda to ne pomeni, da lahko iz črne slike dobiš ven dnevno svetlobo. Photoshop omogoča popravke do +- enega Full Stopa, kar je več, že izgleda preveč nenaravno, oziroma se pojavi zrnatost. Tu precej pomaga če slikaš v RAW načinu, saj se kljub popravkom podatki na sliki ne zgubijo tako kot pri JPEG kompresiji.
Tehnike koncertne fotografije
Četudi vso tehnološko ozadje obvladaš, to še ne pomeni, da bodo vse slike dobre. Pomembno je, da znaš oceniti, kdaj je treba pritisniti na gumb.
Glej kam so usmerjeni reflektorji. Počakaj, da nastopajoči stopi v svetlobo. Počakaj, da stopi stran od mikrofona – le ta je lahko zelo moteč na fotografiji (kar pa ne pomeni, da ne smeš slikati ko je pred mikrofonom).
___________
Indira & Alen: Čisto v redu sliko pokvari mikrofon, ki izvajalcu prekriva pol obraza...
1/125s | F4.5 | 70mm
Slikaj takrat, ko je subjekt v momentu, ko poskuša komunicirati s publiko, ko se še posebej trudi z inštrumentom.
Digitalna fotografija omogoča slikanje do onemoglosti. Izkoristi to. In rezervno kartico prav tako.
Opazuj ozadje in luči. Fotografija, kjer je nastopajoči osvetljen od zadaj je lahko zelo impresivna.
________________
Severina: Za kitaristom se je odvijala igra svetlobe.
1/20s | F1.8 | 50mm
Medtem, ko se osredotočaš na izvajalca v ospredju, ne pozabi na to kaj se dogaja v ozadju. Preprosto ozadje je čisto v redu. Poskusi se izogniti slikanju nosilcev luči ali pa reklamnim panojem. Vsak detajl v ozadju krade pozornost s točke fokusa.
________________
Mladenič samozavestno sam na odru, za njim večtisočglava množica
1/125 | F2.8 | 17mm
Atmosfera
Čeprav si tam zato, da bi posnel dogajanje na odru, ne pozabi pogledati naokoli in ujeti druge gradnike predstave. Ko veš da imaš nekaj dobrih slik nastopajočega, lahko narediš tudi nekaj posnetkov gledalcev. Če lahko ujameš v objektiv izvajalca in publiko, toliko bolje.
________________
Indira & Alen: Le korak od občinstva.
1/50 | F3.5 | 33mm
Včasih najboljšo fotografijo lahko narediš še preden prideš v dvorano – slika čakajočih v vrsti za vstopnice je lahko zelo zanimiva.
Bonton
Bodi prijazen do ljudi okoli tebe. Če slikaš iz publike, se ne prerivaj. Če bi rad prišel bližje, pocukaj osebo pred sabo (za ramo, ne za lase) in vprašaj, če te spusti za trenutek naprej. Večina, ki te opazi, ti bo tako ali tako dala nekaj prostora. Če te ne spustijo naprej, nič hudega, poskusi drugje. Ni se vredno prepirati, medtem ko imaš okoli vratu tisoč in več evrov vredno opremo. Če moraš nujno stopiti neposredno pred koga, mu to povej in obljubi da se boš takoj umaknil – obljubo tudi izpolni.
Če si med odrom in ograjo, upoštevaj druge fotografe. Glej kaj počnejo, morda dobiš dobro idejo za kompozicijo... Pazi le, da jim ne stopiš pred objektiv tik preden slikajo. Ne pozabi, za mnoge izmed njih je to služba, od tega živijo, plačujejo položnice, šolajo otroke, itd. Ti pa jim tam delaš gužvo (to se nanaša na tiste, ki ste tam prvič kot fotografi, ker vam je akreditacijo zrihtal sosed/stric/sodelavec).
Upoštevaj varnostnike in njihova navodila. Če rečejo, da je konec slikanja, je konec. Zelo malo verjetno je, da bi pa ravno naslednja slika bila zlata vredna. Če si prijazen, bodo tudi oni do tebe. Če nisi prepričan, kaj je dovoljeno, vprašaj. To jim da občutek pomembnosti in včasih ti dovolijo tudi kaj, česar ne bi smel početi, recimo zlezeš lahko na rob odra in poslikaš bobnarja. Čisto od blizu. Če so neizprosni, pa nič hudega – tepsti se z njimi res ni treba.
Vendar (!), ko organizator reče: "Fantje in punca (vedno je vmes tudi kaka punca), na voljo imate 3 komade, potem se morate umakniti", to še ne pomeni, da je to zakonsko predpisano. Kar hočem povedati je to, da ko se konča tretji komad, nikar na vrat na nos ne zapusti prostora pred odrom. Organizator bo sam poskrbel, da vas bodo varnostniki počasi pospremili z odra. TAKRAT je čas za odhod in nič prej.
Flash
Flash je na koncertih načeloma nezaželen, tudi če ni izrecno prepovedan. Če je, ti bodo ob izročitvi akreditacije to tudi povedali. Predvsem zato, ker kvari koncentracijo nastopajočega. Vendar je včasih za solidno sliko skoraj nujen. Če si v manjšem prostoru, poskusi z odbijanjem od stropa ali stene, vsekakor ne pevcu v oči. Flash omeji na absolutni minimum.
Po koncertu
Potem, ko si naredil stotine fotografij na koncertu, jih doma preglej in izberi najboljših 20-30. Izmed teh izberi tri najboljše. Če misliš drugim pokazati svoje slike, jim pokaži samo tiste res najboljše. Domnevali bodo, da so tudi ostale tvoje slike tako dobre.
Urejanje slik z računalnikom
Včasih je potrebno sliko tudi malo popraviti. To ni pojav digitalne fotografije. Fotografi so tudi v temnicah s slikami počeli marsikaj, tako da temu ne moremo reči goljufanje. Vendar ni potrebno pretiravati.
Malce popraviš kontrast (da bo črna res črna). Popraviš lahko tudi levels. Če si slikal v RAW, je urejanja malo več. Uporabiš lahko filtre za izostritev slike, vendar ne pretiravaj. Časopisi in drugi mediji niso navdušeni nad preveč obdelanimi slikami.
Najbolj pogosto se zgodi, da je težava v rdečih reflektorskih lučeh, ki popolnoma prebarvajo kožo. Če se potrudiš, se to hitro popravi v naravno barvo kože.
Včasih je rdeča barva tako zelo dominantna, da slika izgleda neuporabna. Takrat ne preostane drugega, kot da poskusiš sliko spremeniti v črnobelo in tako rešiš, kar se rešiti da. Vendar zelo malo revij je pripravljeno objaviti črnobelo sliko.
________________
Severina: Premočna rdeča luč hitro pokvari sliko. Črnobela zgleda mnogo bolje. Pred tem sem se pol ure mučil s tem, da bi jo popravil v naravne barve. Ni šlo.
1/20 | F4.5 | 57mm
Sorodne povezave:
Prvotna verzija izvornega članka - z drugačnimi fotografijami
Še en tutorial v angleščini, Del kjer razlaga o fotografiranju na film lahko preberete kot zanimivost. Ugotoviš od kod ISO na digitalnih fotoaparatih.
Krajši tutorial z nekaj nasveti o nastavitvah. Avtor ima fetiš na drage objektive.
[Tudi tu bi bilo potrebno dodati nekaj linkov. Predlogi dobrodošli.]
