Umrl je Miha Jazbinšek

Uporabnik mirsi je napisal:

Haha, me prav zanima, v kateri zahodni država država ponudi 2-sobno stanovanje v odkup za 10.000 eur nekomu, ki si nakupa po tržni ceni ne more privoščiti????

Klikni za razširitev

V nobeni - brat se nauči! Pišem o najemnem trgu.


Vključno z excelovko se oglašate predvsem tisti, ki o materiji veste iz druge roke. Jugoslavija in z njo SRS je imela precej dobro razvit sistem najemnih stanovanj in njihovo izgradnjo. Sedanjim davkom se je pač reklo "združevanje sredstev", samoprispevek, pa še kaj. Delovne sobote pa so bile za izredne dogodke. Nekaj so nakupile firme, nekaj lokalne skupnosti, vsemu se je takrat reklo družbena stanovanja.

Glede plačil davkov pa takole pravi UI:
Leta 1985 je bila Slovenija še del Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ). Davčni sistem je bil takrat popolnoma drugačen od današnjega, saj je prilagojen socialističnemu samoupravnemu sistemu in družbeni lastnini.
Namesto klasičnih davkov, kot jih poznamo danes (npr. DDV ali dohodnina), so se takrat plačevali predvsem prispevki, prometni davek in različni davki iz dejavnosti.
Tukaj je pregled glavnih davkov in dajatev iz leta 1985:

1. Prispevki iz osebnih prejemkov (namesto dohodnine)​

Zaposleni niso plačevali klasične dohodnine, ampak so se od njihovih bruto plač (oz. kosmatih osebnih dohodkov) odtegovali obsežni prispevki za samoupravne interesne skupnosti (SIS). S tem denarjem se je financirala javna poraba:

• Zdravstvo in pokojninsko zavarovanje.
• Šolstvo, kultura in šport.
• Otroško varstvo in zaposlovanje.

2. Prometni davek (namesto DDV)​

Davka na dodano vrednost (DDV) takrat še nismo poznali (uveden je bil šele leta 1999). Namesto njega se je plačeval prometni davek, ki se je obračunaval le v zadnji fazi – ob prodaji končnemu potrošniku. Delil se je na:

• Zvezni prometni davek: Šel je neposredno v proračun federacije (Beograd) in je bil enak za celo državo.
• Republiški in občinski prometni davek: Stopnje so se lahko razlikovale glede na vrsto blaga in luksuznost izdelka. Za osnovne življenjske potrebščine so bile stopnje nižje (ali pa jih ni bilo), za luksuzno blago (avtomobili, tehnika, alkohol, tobak) pa izjemno visoke.

3. Davki za obrtnike in kmete (Zasebni sektor)​

Ker je bil sistem naravnan proti pretiranemu zasebnemu bogačenju, so bili tisti redki, ki so delovali v zasebnem sektorju, močno obdavčeni:

• Davek iz dejavnosti (za obrtnike): Plačeval se je od dejanskega ali pavšalno določenega dobička.
• Katastrski dohodek (za kmete): Kmetje so plačevali davek glede na plodnost in velikost svoje zemlje (katastrski prihodek), ne glede na to, koliko so dejansko tisto leto pridelali ali prodali.
• Davek na nepremičnine in premoženje: Obdavčene so bile hiše, vikendi in vozila, ki so presegali določen družbeni standard.

4. Prispevek za nerazvite (Zvezni sklad)​

Posebnost takratnega sistema je bil obvezen prispevek za Sklad federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in pokrajin. Slovenija je kot najbolj razvita republika prispevala ogromen del svojih sredstev za razvoj Kosova, Bosne in Hercegovine, Makedonije in Črne gore.

Stopnje davkov si lahko poiščete sami, da ugotovite da smo na + - istih obdavčitvah tudi danes, pa ne gradimo omembe vrednih količin stanovanj.

Pustimo Miho pri miru.

Kaj ima to veze s tem, kar sem jaz napisala.

Kar se pa tice tvojega zapisa. Lepo in super fajn, ampak juge je bilo konec in z njo te pravljice. Ta stanovanja gredo v privat roke. Tako ali drugače. In drugace bi bilo kako? Tak, dejansko kaj mislis, kako bi bilo, glede na ostale dogodke v vezi s privatizacijo vključno z privatizacijo vseh nepremicnin, ki so jih posamezne firme imele, ne kaj mislis, da bi bilo pravljično prav.

Mokre sanje socialistov: zakaj bi se naučil lovit ribe, če lahko marke padejo z neba.

Uporabnik darko11 je napisal:

To res ni fer, drži. Po drugi strani pa tudi ni fer da so pridni ljudje futrali lenuhe in simulante, ki so na bolniški zidali bajte. Jbg življenje včasih ni fer. Na srečo smo izstopili iz te socialistične ”pravljice”.

Klikni za razširitev

Cist mimimsun...
Zadnji stavek, je se v vecjem razcvetu samo drugo ime,oblika, predmet.

Zna kdo napisati scenarij kakšno stanje bi bilo danes, če ta zakon ne bi bil sprejet?

Uporabnik Yogi je napisal:

Zna kdo napisati scenarij kakšno stanje bi bilo danes, če ta zakon ne bi bil sprejet?

Klikni za razširitev

Vsaj dva si predstavljam:

1. Črni: še ena stvar več, ki bi jo država v tranziciji zafurala. "Meneđerski" odkupi, stanovanja bi končala v rokah zasebnih vlagateljev pri koritu, namesto stabilne stanovanjske prihodnosti bi dobili novo vrsto tajkuna...Predstavljam si še kake druge scenarije polne pravnih zapletov, kjer bi stanovanja vmes propadala, ker lastništvo ne bi bilo pravno rešeno, tožbe...saj ni treba imeti močne domišljije za kaj takega.

2. Rožnati: Danes bi imeli veliko več javnih/neprofitnih najemnih stanovanj. Torej morda tudi nižje komercialne najemnine, bolj dostopna javna stanovanja za socialno ogrožene, mlade...Upravljanje in vzdrževanje teh stanovanj seveda tudi nekaj stane...

Ta zakon je logična posledica odsotnosti dolgoročne stanovanjske politike, ki nas spremlja od prvega dne te države in vztraja in vztraja...

To, da so reveži in celo jugovići (oh my god!) v veliki meri prišli do stanovanj, je tak romantičen pogled. Osebno vsakemu, ki je takrat napraskal tistih par tisoč mark privoščim, posledice so pa polne če-jev in je to še ena izmed tem za jokanje o krivicah v nepravičnem svetu...

Glede na to, kako so se razprodajale preostale nepremicnine v lasti firm (scenarij 1. del) in vse ostalo nasploh, bi jaz stavila na ta scenarij, ce bi priliko imela.