Včeraj kolega pravil.
Poleti pred Tivolijem v Portorožu sedijo zunaj, redarji prinesejo enega ven na grd načim, malo je bil krvav. Drugi je nekaj pravil redarju, on ga pa spekel po obrazu, da se je ulegel. Drugi redar pa še dvakrat brcnil v glavo. Prvi redar je drugega pomiril.
Človek je kako debelo uro ležal v popolni nezavesti, preden je prišel rešilec. Pride policija, se menijo in en očividec pokaže na redarja in reče, da je biul tale, ki ga je počil. In redar pred policajem poči še tega človeka, policaj pa nič. Nič ni upal. Bila pa sta že na pogled prava redarja, born to fight.
V časopisu je pisalo, lažje poškodbe, oni pa eno uro v nezavesti.
Saj več ne vem, če ne bom začel s sabo nosit.
