Otroci se hitro naučijo, ne se slepiti, da jim je to hud problem. Ko sem 1979 šel v prvi letnik, so nas že prvi dan razporedili mešano... Velenje pač, ogromno pobov je prišlo od spodaj. Jaz sem v klop dobil Fikreta, Bosančka... par Kosovarjev smo tudi imeli v razredu... nič niso znali slovensko. Dobro, enih par je itak hitro pustilo šolo in šlo v rudnik... oni, ki so ostali, pa so se prav lepo naučili slovensko. Kar niso razumeli, so vprašali.. zanimivo, še kontrolke sva imela do besede isto napisane, ker so sprva pač pustili, da so prepisovali... Ja, s tem se je naučil. Smo imeli enega učitelja za strojništvo, Smeško smo ga klicali... model ni imel nič proti plonk listkom, še vzpodbujal nas je, da smo si jih napisali. Pred kontrolko je vedno vprašal, če imamo vsi plonk listke... Zdaj sem se spomnil, Strozak se je pisal... in v čem je fora -pri kontrolki jih nismo rabili, ker smo se že s pisanjem lističev naučili... Je pa zanimivo, pred tremi leti so v firmo prišle nove delavke, ena je imela nekam znan priimek...ja, veš da, žena enega iz prvega letnika... Smo se pogovarjali potem, kako in kje so... Totalna asimilacija, dialekt čisto naš... Ja, to so pa ''naši Bosanci''...
Itak smo vsem rekli Bosanci, pa niti niso bili jezni. 1983 je prišel en avtobus ''nove radne snage'', prav spomnim se, v piceriji sem bil, avtobusna kar zraven.... na blef so prišli, prva noč v hotelu... jih srečam čez leto dni, obvladali slovensko na polno. Po drugi strani pa sem imel sodelavca, 40+ let je bil že tu, pa še kar tolkel bo svoje... ampak, svinjsko je pa jedel, da je kar špricalo. Medtem ko žena je bila isto muslimanka, strogi post, kakšna svinjina... ampak slovensko pa govorila, kot bi tu bila rojena. Saj pravim, odvisno od človeka do človeka. Tako da... če se vrnemo v Žalec, malo preveč jih ujčkajo s temi prevodi... ko pride socialno vlagati, pa zna za vsako cako, za vsak cent, kaj ''mu pripada''...
slovenskenovice.delo.si
