Iz Financ.si:
Bello, čavči
Boj za oblast – zmaga na volitvah – je brezkompromisen, silovit in srdit. Letos pa je še odvraten.
Če bi hoteli normalnejšo Slovenijo, bi moral Robert Golob ugotoviti, da ni v opoziciji, ampak je vlada. Robert Golob je oblast, obnaša pa se, kot da jo šele mora dobiti. (Nisem prva, ki to pišem.)
Robert Golob seveda ve, da je oblast. Robert Golob to svojo oblast s še večjim trpanjem oblasti nase in na državo tudi stalno povečuje. To je veliko tveganje za ekonomsko in družbeno svobodo. Hkrati pa je Roberta Goloba očitno zelo strah, da bi utegnil to oblast izgubiti. Zato provocira. Zato je nesramen in nespoštljiv. Zato s pozicije oblasti ukrepa kot revolucionar. V bistvu je zelo podoben oblastnemu Putinu, ki stalno provocira Evropo. Novo navodilo za oblastne provokatorje pa je: sestrelitev.
Na kongres Svobode je Robert Golob vkorakal ob Bella Ciao. Oblastnik uporablja simbolno pesem odpora. To je narobe svet. EU-parlament se je denimo enkrat s to pesmijo simbolno uprl Orbanu. Proti čemu se torej upira Golob, čemu nasprotuje Golob – samemu sebi, svojim politikam, Svobodi? Me veseli, da je zaznal, da je pot do zmage upor proti vsemu temu. Samo to bi moral v normalni državi nekako sporočiti Janša. Golob bi moral sporočiti We Are the Champions.
Bella Ciao je bilo vgravirano v krogle morilca Charlieja Kirka. Tik po tem umoru je torej isti simbol kot glavni identifikator svoje pozicije, politike in stanja duha uporabil predsednik vlade demokratične članice EU. Butasta, nesramna in nedostojna provokacija, ki dela škodo navzven in razdvaja navznoter. Je bomba, kot Putinovi vojaški droni in letala nad EU. Kaj Golob sporoča? Da je samo narcis ali da je treba pobiti desničarje?
Spomnimo, politik Golob, ki za simbol svoje svobode uporablja isti simbol kot morilec desnega politika, hkrati toži ljudi, ker so ga označili za fašista. Za človeka s Č, in ne mimozo, za politika s P, in ne provokatorja, bi bila že misel na takšno tožbo trapasta. Takšna tožba je provokacija in propagandno orodje nizkih populistov, ne širokih ljudi in ne velikih državnikov. Golobova Svoboda je torej jasno izbrala stran in predlagam jim nov slogan: ne Bella Ciao, ampak Imamo majhnega.
Še nikoli nismo bili pod takšno ekonomsko in družbeno močjo oblasti in države, kot smo danes. Golob je zamenjal svobodo za jarem. Odvisnost od državnih subvencij in od državnih poslov ni svoboda, ampak je pokornost. Imamo že skoraj 200 tisoč javnih uslužbencev, kar pomeni 20 odstotkov delovno aktivnih. To ni svoboda od države, to je odvisnost. Po tem, ko smo v prvih desetletjih privatizirali, se osvobajali od države in družbene lastnine, zdaj znova podržavljamo. Golob pod nadzor oblasti spravlja panogo urejanja voda, dobivamo holding za vode. In dobivamo državni holding za orožarstvo. To so ogromne moči, ki se spravljajo pod upravljanje oblasti. Vse skupaj, vse odvisnosti od države, so strašansko orodje v rokah provokatorjev.
Velika večina Slovencev je za Golobovo obvezno božičnico, sporoča državni medij Siol. Nanj plačujete naročnino čez račun za Telekom. Anketo med ljudmi je delal Valicon. Uredbo podpira 69 odstotkov vprašanih. Takšno podporo – da dobijo 600 evrov – sociolog Samo Uhan označuje za plebiscitarno.
V resnici je nekaj hudo narobe z državo, kjer samo, zgolj, 69 odstotkov ljudi odgovori, da hoče zastonj denar. To, da 30 odstotkov ljudi ni odgovorilo, da hočejo zastonj Golobov denar, to je za politiko, ki deli podkupnine, da bi zmagala v boju za oblast, strah zbujajoč rezultat, ne pa plebiscitarna podpora.
Pri vprašanju, ali hočete 600 evrov, seveda niso razkrita tveganja obvezne božičnice. Ljudje ne ločijo goloba od mačka v žaklju. Ker bo obvezna božičnica, se pripravite na rast cen, podjetja bodo morala nekje dobiti denar in dobila ga bodo od vas, kupcev. Blaginja se vam ne bo povečala, kar propagandno razglaša Golob, temveč se vam utegne trajno še zmanjšati.
Če podjetja ne bodo dvignila cen, bo njihova dobičkovna marža manjša, kar boste na koncu spet »pokasirali« vi kot vlagatelj v ta podjetja. Še dobro, da Golob hkrati oglašuje, kako spodbuja kapitalski trg.
Zelo verjetno je tudi, da bo delavcem ta podkupnina zmanjšala moč pogajalske pozicije za plačna pogajanja.
Najbolj veseli bi morali biti obvezne Golobove božičnice direktorji: plačali bodo božičnico, ker je pač davčno cenejša, in odpikali vse zahteve po višjih plačah, po nagradah za dobro delo, po dodatnih izobraževanjih, po dodatnih ugodnostih. Ne hodite v pisarno k svojemu direktorju, saj ste želeli in dobili Golobovo vbogajme.
Ampak ker so bili direktorji, podjetniki, obrtniki proti Golobu in obvezni božičnici, jih je Golob takoj ustrelil, tako namreč revolucionar pravilno obračuna z nasprotniki: »Meni je prav žal za vse direktorje, za vse lastnike zasebnega kapitala, ki 'jamrajo', kako jih bo božičnica za njihove zaposlene uničila. No, države ne bo uničila,« je bojevito povedal Golob.
Ne vem, ali je Golobu jasno, kaj ta izjava pomeni. Je namreč provokacija, ki se za vse lahko zelo slabo konča. Revolucionar bi se moral bati novega revolucionarja in nove revolucije. Golob pa je še poglobil razkol med zasebnim sektorjem in javnim. Ločil nas je na partizane in domobrance. Pravkar je podjetjem, obrtnikom, direktorjem, vsem, ki služijo denar na trgu, vsem, ki zaposlujejo 700 tisoč ljudi, vsem v gospodarstvu povedal, da je nujna njihova revolucija. Še enkrat je pokazal tudi pot: državo in Goloba bo uničilo, če nehamo plačevati davke.