Obisk hiše groze

Pred kratkim (danes ponoči) smo se po nekaj pivih odločili, da obiščemo lokalno hišo groze. Priletna ženica, ki je notri bivala je pred časom odšla, njen sloves pa še ne. Vrata so nas čakala odprta, tako da smo lahko vstopili.

Obvezna oprema: škornji, svetilka, rokavice, fotoaparat ter močan želodec

Na vhodu nas je pričakal naslednji prizor:



Ko smo prestopili prag, se pokaže naslednje:



Kdo lačen ?



Temu pralnemu stroju Calgon najbrž ne bo več pomagal



Spalnica. Tapiserija je pa lepa



Premišljeval sem, če bi pokazal sliko visečih plenic, pa sem se odločil da raje ne. Dam namesto tega viseče gate.



Varnost na prvem mestu



Ura delovala, radia nismo sprobali. Bi lahko sosede zbudil



Še enkrat kopalnica z mobilno kuhinjo. Mogoče je tisto kar je blo v loncu tako lepo dišalo



Gospa so se znali lepo obleči



Za vsak slučaj če bi se kdo česa dotaknil brez rokavic, smo imeli pripravljeno žago, da bi si ud odžagali





Skrita soba. Pred vrati je blo do stropa smeti, ki smo jih pridno odstranili







Rabi kdo kakšne obleke?



To je to. Notri smo bli kakšno uro, še vedno lahko čutim duh hiše. Premetali smo kakšen kubik smeti, spodrsnilo ni nikomur, ven prišli celi.

Rokavice smo seveda pustili tam, za škornje še premišljujem kaj naj nardim

Sred našega kraja. Ene Toplice

Pazi to!

Ko smo se na koncu slikali skupinsko, je nastala na fotoaparatu ta slika:



Do I smell the curse

Če se ne vidmo več, lepo se mejte