Ljubljana - brezvezno mesto?

sixpower

Guru
22. sep 2011
3.997
3.891
113
Lublana
www.facebook.com
Kolikor sem spremljal postavljanje novih tramvajskih prog se praviloma ne vleče žice po luftu ampak je napajanje preko tirov in/ali baterije. Pri sedanjih hitrostih polnjenja je 5 minut povsem dovolj za celo linijo sfurat.

30+ let smo se trudili da smo kable za štrom vkopali v zemljo po mestih, ti pa bi spet "Mumbai" delal? :oops1:
Po večini je še vedno kabel po luftu in se še vedno tako dela. Je pa res nekaj sistemov, ki se napajajo iz tal ampak to je precej dražja in zakomplicirana stvar. Vsaj zaenkrat. Nimam pa seveda nič proti, če se v Ljubljani naredi tak sistem, če je volja in denar. Bistvo pa je, da se nekaj naredi kar bo resnično bolje, kot je sedaj in mislil, da bi vsak sprejel kable po luftu, če to pomeni, da bodo njegove poti po mestu zaradi tega mnogo hitrejše in prijetnejše.
Sicer pa sploh ne razumem te fobije pred kabli, kaj je tu tako groznega? Kjerkoli po Evropi sem bil kjer so imeli tramvaje ob vsem drugem kablov še opazil nisem. Vas elektrificirani želežniški tiri tudi motijo in ponoči ne morete spati zaradi tega?
 

sixpower

Guru
22. sep 2011
3.997
3.891
113
Lublana
www.facebook.com
V Španiji sem videl tramvaj, na tirnicah, ki se polni med čakanjem na postaji.
Nad postajališčem je potegnjenih 10m žice, kot za klasični tramvaj.
In teamvaj pripelje, dvigne pantograf do tistih žic in se polni. Potniki grejo gor-dol, tramvja se odklopi in gre do naslednje postaje.

Takšne rešitve v nekaterih mestih uporabljajo zgolj za zgodovinska mestna jedra in ne po celotni tramvajski liniji. Ko enkrat tramvaj zapelje iz Centra, naprimer, kot v Ljubljani na Dunajsko cesto ali Celovško cesto... so po luftu speljani klasični kabli na stebrih...
 

Samo Svoj

Guru
27. jan 2022
11.744
5.753
113
V Evropi več mest uporablja tramvajske sisteme brez nadzemnih vodov (vozne mreže), zlasti v zgodovinskih mestnih središčih, kjer želijo ohraniti neoviran pogled na arhitekturo. Uporabljajo se tri glavne tehnologije: talno napajanje prek tretje tirnice, hitro polnjenje na postajališčih (superkondenzatorji/baterije) in klasični baterijski pogon na posameznih odsekih.

Talno napajanje APS na tramvajskem križišču v Bordeauxu, generirano z umetno inteligenco

Talno napajanje APS na tramvajskem križišču v Bordeauxu. Vir: Reddit

1. Neprekinjeno talno napajanje med tirnicama (sistem Alstom APS)​

Pri tem sistemu je med voznima tirnicama v cestišče vgrajena tretja napajalna tirnica, razdeljena na kratke segmente.Posamezen segment je pod napetostjo le takrat, ko je tramvaj neposredno nad njim, zato je sistem popolnoma varen za pešce.

  • Francija (vodilna država pri tej tehnologiji):
    • Bordeaux: Prvo mesto na svetu s sodobnim talnim napajanjem (od leta 2003), kjer je brez žic približno 14 km prog v središču mesta.
    • Angers, Reims, Orléans, Tours: Vsa štiri mesta uporabljajo sistem APS na osrednjih mestnih odsekih (dolžine med 1,5 in 2,1 km).
  • Španija:
    • Barcelona: Na povezavi vzdolž avenije Diagonal (Trambesòs/Trambaix) uporablja sistem APS brez nadzemnih vodov.
  • Turčija:
    • Istanbul: Proga T5 ob Zlatem rogu deluje skoraj v celoti prek talnega napajanja APS (okoli 10 km proge).

2. Hitro talno polnjenje na postajališčih (superkondenzatorji in baterije)​

Tramvaj med vožnjo med postajami črpa energijo iz superkondenzatorjev ali baterij na strehi, na vsakem postajališču pa se v 20 do 30 sekundah samodejno napolni prek kratkega talnega vodnika med tirnicami (sistema CAF ACR in Alstom SRS).

  • Nica (Francija): Liniji 2 in 3 delujeta v celoti brez nadzemnih žic s sistemom Alstom SRS.
  • Luksemburg: Nov tramvajski sistem uporablja tehnologijo CAF ACR na osrednjem 3,6 km dolgem odseku skozi mestno središče brez voznih vodov.
  • Sevilla, Zaragoza in Granada (Španija): Uporabljajo sistem CAF ACR za vožnjo skozi zgodovinska središča (v Sevilli je proga brez žic na večini trase).

  • 3. Baterijski pogon na krajših odsekih brez žic
Pri teh sistemih imajo tramvaji na večini trase klasično nadzemno napajanje (odjemnik toka – pantograf), na določenih trgih, mostovih ali ozkih ulicah pa pantograf spustijo in odsek prevozijo na baterije.

MestoDržavaPosebnost odseka brez žic
Nica (Linija 1)FrancijaVožnja na baterije čez trga Place Masséna in Place Garibaldi.
FirenceItalijaBaterijski odseki mimo zgodovinskih spomenikov v središču.
BirminghamZdruženo kraljestvoOdsek skozi mestno središče West Midlands Metro deluje na baterije.
KonyaTurčija1,8 km dolg odsek brez žic na baterijski pogon (tramvaji Škoda).
MünchenNemčijaNačrtovani in testni odseki brez žic skozi park Englischer Garten.