Intervju Igor Akrapovič: Slovenci delamo premalo!

masevc

Guru
2. sep 2007
3.427
858
113
kopirano s strani financ

Precej razburjenja ste povzročili z izjavo, da boste ustavili vse načrtovane naložbe - precej govora je bilo o Črnomlju. Lahko to malo bolj pojasnite?

V Črnomlju smo od Danfossa kupili objekte, zdajšnji najemnik je Secop, ki mu konec leta 2015 poteče pogodba, nato bomo prostore prevzeli mi. Ker pa imamo precej dela in naročil, smo nameravali tam zgraditi še nov objekt na približno štiri tisoč kvadratnih metrih. Ta naložba bi stala od 2,5 do tri milijone evrov, izpeljali bi jo jeseni in se spomladi že vselili.

Zaradi nepredvidljivega okolja, ko dejansko ne vemo, kakšni novi davki nas še čakajo, smo se preprosto odločili, da te naložbe ne izpeljemo. Tako gospodarstvo ne more delovati. Poslovne načrte pripravljamo za pet let naprej, ukvarjamo se s finančnim načrtovanjem in poglobljenim študijem vseh predvidljivih možnih dejavnikov, ki vplivajo na poslovanje, hkrati pa imamo v predalu neke ukrepe, ki nam konkretno lahko letno dvignejo stroške za 600 do 800 tisoč evrov. Govori se tudi o nepremičninskem davku. Smo v zelo nepredvidljivem položaju, v katerem je najbolje vse take naložbe zamrzniti in videti, kaj se bo zgodilo.

















Dokler iz meseca v mesec poslušamo nove grožnje z davki, se ne da vlagati. To je tako, kot da bi prišel dobavitelj in nam rekel, da ne ve, ali nam bo za pet ali deset odstotkov podražil svoj produkt.


Kako dolgo boste čakali?

Letos bomo videli, kaj se bo dogajalo, vprašanje je, ali bomo na koncu sploh šli v to naložbo, ker se bo počasi izpraznil prostor, ki ga najema Secop.

Kaj boste preselili v Črnomelj?

Tja gre celotna proizvodnja, livarna in razvoj pa ostajata tu, v Ivančni Gorici.

Se tja torej selijo tudi zaposleni?

Veliko zaposlenih je iz okolice - od Grosuplja do Novega mesta, precej iz Kočevja in Ribnice, od koder je bliže do Črnomlja. Nekaj jih gotovo tja ne bo šlo in poskušali bomo poskrbeti, da bodo ostali tukaj.

Boste zaposlovali?

Absolutno. Mislim, da bomo rasli s tem tempom tudi v prihodnje in dolgoročno bomo tam gotovo zaposlili kar nekaj ljudi.

Kako vam kaže letos?

Za zdaj zelo dobro, smo okoli dva odstotka nad načrti, kar pomeni, da bomo letos dosegli približno 14-odstotno rast.

Lani ste omenjali, da ne dohajate naročil, imate letos isto težavo?

Kakšnih poslov tudi ne vzamemo, da se ne spravimo v položaj, ko nečesa ne bi mogli izpeljati. V avtomotoindustriji to lahko prinese hude težave, zato moramo biti precej pazljivi, kaj vzamemo.

Imate nišo, ves svet potrebuje vaš izdelek, ste tako rekoč edini.

Takih izdelkov je na svetu še zelo veliko.

Ampak vi imate znamko.

Znamko je treba ustvariti. Vlagati je treba v znamko in kakovosten, visokotehnološki produkt. Dolgoročno sta to edini zagotovili, da podjetje v Evropi ali drugje na svetu sploh lahko preživi. Sploh v ostri konkurenci, ki prihaja iz Azije, kjer delajo res poceni, a nimajo znamke. Na Kitajskem recimo ne bi kupili tam sestavljenega našega izpuha. Ljudje, ki imajo tam denar, ne bodo nikoli kupili nič, kar je narejeno na Kitajskem. Pripravljeni so plačati tudi dva- ali trikrat več, samo da je »made in EU«. Tukaj ima Evropa veliko prednost tudi v primerjavi z ZDA. Na Kitajskem evropske blagovne znamke najbolj uspevajo. Hkrati pa je treba na ta trg gledati kot potencialno nestabilen, saj ne vemo, kaj se bo tam zgodilo. Dolgoročno bodo imeli kar velike težave, saj želijo ljudje čedalje višje plače. Mislim, da bodo tudi na Kitajskem v desetih letih prišli do tega, da ne bo več vse tako poceni.

















Pri nas se dela malo. Če gremo na normalen dan med tednom v Ljubljano in pogledamo v lokale, vidimo, kako garamo. Ko v petek vidimo, kaj se dogaja na avtocesti, si tudi lahko mislimo, koliko garamo. V Nemčiji in Švici tega ni. Da bi v petek ob enih izginili iz službe in šli na morje.


Kako pa ustvariti tako znamko?

Ko začneš s podjetjem, je treba imeti vizijo, predvsem pa trdo delati. Spomnim se, da je bil na začetku vsak dan 12-urni delavnik, tudi sobote, nedelje in ogromno smo razvijali, testirali. Potem je bilo treba iti na trg, prepričati naše stranke. Veliko možnosti je in vsak lahko to naredi, če ima idejo, voljo, željo in je pripravljen trdo delati.

V Sloveniji takšnih znamk, ki bi bile znane po vsem svetu, tako rekoč nimamo.

Smo jih tudi izpustili iz rok. Ljudje se niso zavedali vrednosti znamke in so pustili, da je propadla. Za to je gotovo kriva tudi po naše izpeljana privatizacija. V nacionalnem interesu je bilo, da so lastniki podjetij Slovenci. Če bi recimo, hipotetično, moj menedžment, ki je absolutno daleč najboljši v zgodovini podjetja, želel prevzeti naše podjetje, vam lahko zagotovim, da tega podjetja v petih letih ne bi bilo več. Ker če hočeš prevzeti takšno podjetje, bi moral iz njega potegniti toliko in toliko dobička, toliko in toliko kapitala, in če ves ta dobiček ne vložimo nazaj, nas v tej naši niši čez pet let ni več.

Ne vem, kako so nekateri mislili, da bodo prevzeli podjetje, nato pa po različnih poteh izvlekli denar in posojila poplačali v desetih letih. Tega si ne predstavljam. Preprost izračun: če vzameš 200 milijonov evrov posojila, da kupiš pol podjetja, ki je delalo 20 milijonov evrov dobička, potem ni treba biti poseben finančni genij, da ugotoviš, da moraš samo za teh 200 milijonov posojila plačevati vsaj šest ali sedem milijonov obresti. Kako boš to izpeljal? Predvidevam, da so bili trdno prepričani, da bodo delnice kar rasle v neskončnost in jih bodo nato polovico prodali.

Koliko letno namenite za razvoj?

Zelo veliko. Samo za dirkalni oddelek, ki skrbi za tehnično podporo sponzoriranih dirkalnih ekip, ter marketing, ki skrbi za razvoj blagovne znamke in prodajo, skupaj okoli 5,5 ali šest milijonov evrov. Od šest do sedem milijonov pa je strošek razvojno -tehnološkega oddelka.

V letu dni imamo sedem sejmov in vsak stane od 100 do 300 tisoč evrov. Zanimivo je, ko smo merili neposredni vpliv sejma - eno leto Milano, eno leto Köln -, kaj se bo zgodilo v Italiji ali Nemčiji, ker je tam sejem. Pravzaprav se ne zgodi nič. Zaradi tega nimaš nič večje prodaje. Če pa te dve leti na sejmu ni, te ni več. Ta sejem ni plus, ampak je samo preprečevanje minusa. Včasih si rečeš, da bi lahko na račun marketinga in sejmov privarčevali, a na koncu ugotoviš, da si tega ne moreš privoščiti.












Nenehno ste v stiku s svetovnim trgom, Japonsko ...

Japonska, predvsem pa Kitajska je zdaj zelo močna. Avtomobilistični segment se tam trenutno najbolj razvija.

Vas partnerji iz tujine sprašujejo, kaj se dogaja pri nas?

Na žalost nas sprašujejo in so zaskrbljeni, a ko pridejo sem, vidijo, da čisto normalno delamo, da nas še niso nacionalizirali, čeprav si nekateri to morda želijo (smeh).

Iz tujine prihajajo bežna znamenja, da se gospodarstvo pobira. Kdaj se bomo pobrali mi?

Načeloma nič ne kaže, da bi se stvar obrnila, ker je tistega dela prebivalstva, ki dela v podjetjih, ki ustvarjajo neko novo vrednost, preprosto premalo. Mislim, da jih ni več kot 200 tisoč - in to je za dva milijona prebivalcev absolutno premalo. Ta del bi se moral močno povečati, industrija bi morala začeti rasti, a to je odvisno od številnih dejavnikov, od novih vlaganj do tega, da se pri nas zelo težko dela razvoj, ker so plače preobremenjene z dajatvami.

Kako presekati stagnacijo in upadanje?

Potreben je neki konsenz med politiki o temeljih gospodarskega okolja, ki bi bili vsaj osem, deset let dobesedno zabetonirani, da se stvari ne bi spreminjale tako hitro, kot se zdaj. V takem okolju je tako rekoč nemogoče poslovati.

Rekel bi, da je treba v javnem sektorju znižati plače za 20 odstotkov in oklestiti število zaposlenih ter ljudi z ustreznimi programi izobraževanja nekako preusmeriti v zasebni sektor. Po drugi strani pa bo država nekje morala dobiti denar. Nenehno poslušam, da bi radi obdavčili bogate. Če je nekdo, ki ima plače pet tisoč evrov bruto in iz tega dobi, recimo, dva tisoč evrov neto, bogat, potem je to hudo napačna predpostavka. Ustrezno je treba obdavčiti imetje, ne pa plač.

Kaj vas sploh še zadržuje v Sloveniji, razmišljate o selitvi proizvodnje?

Tukaj imam odlične sodelavce, zelo sposobne ljudi in te je vsekakor težko preseliti. Po drugi strani pa upanje umre zadnje, srčno upam, da se bodo razmere spremenile.

Kako pa zadržujete inženirje, da vam ne pobegnejo v tujino?

Zelo težko. Mislim, da inženirje bolj zadržujejo njihove družine kot jaz. Ker v tujini imajo za enako bruto bruto plačo dvakrat višjo neto plačo. To je nevzdržno. Če zaposlenemu za tisoč evrov zvišaš maso za plačo, takoj ko je nad pet tisoč evrov bruto, dobi 270 evrov, država pa 730. Ne razumem, kje je tukaj logika, kje je tukaj motivacija, da bodo ljudje študirali in ostali tukaj.

Kakšna pa bi bila pravšnja obremenitev plač?

Vse, kar je nad 50-odstotno obdavčeno, ni etično. To ni premoženje ali delnice, to je dejansko delo. In če delo obremenijo s 73 odstotki, to nikamor ne pelje. Zato, ker si dober, ker si študiral, ker cele dneve delaš, zato te je treba kaznovati. To je dejansko kaznovanje. V Franciji je ustavno sodišče ugotovilo, da je 75-odstotni davek na prihodke nad milijon evrov neustaven, pri nas pa 73-odstotna obdavčitev prihodkov nad 60 tisoč evrov na leto ni neustavna. Po mojem mnenju je to absolutno nevzdržno.

No, pa ste razmišljali o selitvi podjetja?

Lahko bi selil razvoj, ta del je najbolj obremenjen. Bojim se, da bodo v Sloveniji ostala le delovna mesta za proizvodnim trakom. Ali je to cilj naših politikov, ne vem, ampak delajo v tej smeri.

Vse več se govori o start-upih, so ti naš up?

Seveda. A tega je bilo veliko že v devetdesetih letih, takrat se je ustanovilo ogromno podjetij, a ogromno jih je tudi propadlo. Težko je reči, ali bodo ti uspešnejši. Težave so s financiranjem ...

Vi težav s financiranjem nimate?

Ne. Delamo s tujimi bankami, ki so navzoče v Sloveniji, in do posojil pridemo razmeroma brez težav. Smo se pa odločili, da bomo letos zmanjšali zadolženost za približno tri milijone. Preprosto zato, ker nam obrestna mera tudi zaradi težav Slovenije raste. Čeprav plačujemo precej manj kot država (smeh), se pozna.

V zadnjih mesecih je precej glasen GZS, a zdi se, da ostaja bolj na teoretski ravni. Imate kakšno idejo, kako zagnati gospodarstvo?

Okolje je težko spremeniti v hipu. Zagnati je treba izvoznike, to so tisti, ki bodo na koncu odplačevali državni dolg. Treba je najti ukrepe, ki bi jih stimulirali. Jaz bi najprej zmanjšal obremenitev plač, uvedel socialno kapico, podobno kot v Nemčiji. Torej, ko prideš do 50 odstotkov dohodnine, ne plačuješ več za socialo in pokojnino.

Če bi hoteli privabiti tuje vlagatelje, bi morali znižati davek na dobiček in ustrezno dvigniti davek na izplačilo dobička. To je morda neki majhen prispevek. Od sindikalistov poslušamo, kakšno uslugo je država naredila podjetnikom, ko je znižala davek na dobiček z 20 na 18 odstotkov, pozabijo pa povedati, da je dvignila davek na izplačilo dobička z 20 na 25 odstotkov. Torej, če si prej hotel izplačati dobiček, si imel 36-odstotni davek, zdaj pa plačaš 38,5 odstotka.

Reforme, ki smo jih sprejeli ...

To sploh niso bile reforme. Zanimivo, pravzaprav tragikomično, je, da se pri nas nenehno govori o neoliberalizmu v Sloveniji, dejansko pa imamo tovarišijski fevdalizem. Apostoli neoliberalizma so nizki in neprogresivni davki, prožna delovna zakonodaja, samoplačniško zdravstvo in šolstvo, zasebni pokojninski skladi. Trditev nedemokratičnega socialista, da z vztrajnim ponavljanjem laži ta postane resnica, v našem primeru brez dvoma drži. Morda še o delovni zakonodaji: podjetnik bi moral imeti možnost, da določeno kvoto ljudi odpusti, morda do dva odstotka na leto. Delovna zakonodaja se izjemno izkorišča, in preden nekoga odpustiš, imaš res strahotne težave. Menim, da brezposelnost zaradi tega ne bi rasla, prepričan sem celo o nasprotnem učinku, povečala bi se tudi produktivnost. Ne bi se dogajalo, kot se je meni pred leti, da bi imel avgusta 16 odstotkov bolniških v proizvodnji, bi pač tri poslal domov in bi se stvari uredile.

Kako se spopasti s sindikati, ki bi bili absolutno proti?

Sindikati so dejansko sokrivi za položaj, v katerem smo, in bi morali prevzeti svoj del odgovornosti. Nikoli niso bili izvoljeni, ampak zastopajo neko manjšino. Nikoli se ne bodo bojevali za izobražene, delovne in sposobne, ampak za svoje članstvo, ki pa težko presodi razmere v Sloveniji. Če želijo voditi državo, naj gredo na volitve in se pustijo izvoliti, potem bodo imeli legitimnost, trenutno pa je nimajo.

Prav tisti, ki najmanj prispevajo v tej državi, so najglasnejši. Ker imajo tudi največ časa. Zaposleni v našem podjetju nimajo časa za proteste in shode, ker za svoje preživetje trdo delajo. Prej omenjeni pa ne vem, ali so seznanjeni s tem, kaj pomeni delo. Morda bi za razsvetljenje potrebovali kak mesec v proizvodnji, verjamem, da bi sprevideli.

Bi gordijski vozel lahko presekali s prošnjo za pomoč?

Bojim se, da bo na koncu tako, ker sami se očitno ne znamo dogovoriti. Ni pa to dobra rešitev, prisilna uprava gotovo ne more biti dobra rešitev.

Od uglednih gospodarstvenikov poslušamo, da mora država vlagati v gospodarstvo prek subvencij ...

Sem absolutno proti vsem subvencijam, nepovratnim sredstvom in kakršnikoli pomoči države. Črpanje evropskih sredstev me malo spominja na unicefe in podobno, kjer 80 odstotkov denarja porabijo za svoje plače, preostalo pa morda pride do tistih, ki to resnično potrebujejo.

To je pravzaprav neki anahronizem - pošiljamo denar v Evropo, vmes je en kup dragih uradnikov, potem pride denar nazaj in je treba plačevati nekim pripravljavcem papirjev, ker mi menda tega ne znamo, in na koncu ti poberejo svoje odstotke. Precej bolje bi bilo, če bi nam ta denar že v začetku pustili. Tako pa v resnici na koncu morda doseže prave cilje 20 ali 30 odstotkov sredstev.

Prav iz teh razlogov sem se že na začetku odločil, da tega denarja ne bom jemal. Mi sami ustvarjamo. Zato smo popolnoma neodvisni, če potrebujemo denar, gremo na banko. Dnevne afere, ki so posledica malverzacij, zaradi katerih je potrebno vračanje evropskih sredstev, me še bolj utrjujejo v mojem prepričanju. Tudi pri kmetijskih subvencijah ni nič drugače. Veliko je goljufij in država mora na koncu vračati denar. Zelo redko ali nikoli pa sredstva zares vrne povzročitelj, tisti, ki je to naredil, ker ga na koncu, kot je pri nas v navadi, ne moremo najti.

Kaj vas bolj boli - da vas stiska država ali da ne veste, kaj bo jutri?

Nevzdržno je, če ti nekdo govori, da ima v predalu še en davek. To je, kot da bi prišel dobavitelj in nam rekel, da ne ve, ali nam bo za pet ali deset odstotkov podražil svoj produkt. Dokler iz meseca v mesec poslušamo nove grožnje, se ne da vlagati.

Se bojite septembra, ko spet začne delati vlada?

Ne bom rekel, da se bojim, ker mislim, da bo prevladal neki razum. Tudi pritisk GZS in vseh drugih bo morda kaj zalegel. Je pa res, da leta 2015 začne veljati zlato fiskalno pravilo. Zelo bom vesel, če mi nekdo v plejadi ekonomskih strokovnjakov pojasni, kje bomo takrat dobili manjkajoči dve ali 2,5 milijarde evrov. Samo upam, da jih spet ne bomo plačevali mi.

Ena politična stran je za varčevanje, druga za trošenje.

Poslušamo zgodbe o nekih velikih javnih delih, o drugem tiru Divača-Koper. Povejte mi, kaj bo imelo od tega slovensko gospodarstvo? Kakšen bo vpliv na podjetja, kot so Krka, Gorenje, Hidria? Bo slovensko gospodarstvo res konkurenčnejše? Več, predvsem azijskih izdelkov se bo prek Kopra pripeljalo v Evropo. In to je vse. Če hočemo delati in ustvariti podjetje v Sloveniji, nam za to železnica ne bo pomagala. Pomagala bo samo Luki Koper. Ali je tak strateški interes, da bomo zmetali stotine milijonov, da bo do Kopra še drugi tir? Jaz ga ne vidim. Naj raje vlagajo denar v kaj drugega, v elektrarne, predvsem pa v kaj bolj pametnega, kot je TEŠ. Poslušamo o ekologiji, električnih avtomobilih, po drugi strani pa ne kopljemo niti premoga, ampak lignit. Zato, da bomo obdržali 500 delovnih mest v rudniku, mi zidamo TEŠ za dve milijardi. Ali ne bi bilo bolje te delavce in njihove družine poslati na Havaje? Dosmrtno. Bi bilo precej ceneje.

Vlada napoveduje gradnjo hidroelektrarn.

To je razmeroma normalna naložba. Se strinjam, čeprav bi osebno raje zgradil še eno nuklearko. Tu so seveda pomisleki o varnosti, ampak če bi jo delali danes, bi bila gotovo varnejša kot ta, ki jo že imamo. Te pa tudi ne bomo ustavili.

Bolj je težava, da tega ne moremo financirati.

Saj bi lahko tudi ceste financirali tako kot Hrvati, bi bilo za nas precej ceneje. Gradili smo jih absolutno predrago, veliko ljudi in omrežij je pri tem zaslužilo.

Na drugi strani posojilo EIB ostaja neizkoriščeno, saj komercialne banke ne dajejo posojil. Denar stoji.

Zdaj je težko plasirati denar. Vem, kako nas tuje banke pregledajo, preden dobiš posojilo. To je tudi a propos posojilom, ki so jih nekateri, posvečeni dobili. Še danes pa ne vemo, kdo jim je ta posojila omogočil. Če bi vi prišli in rekli, dajte mi 200 milijonov evrov, imam dobro ime, kdo je pravzaprav odgovoren za odobritev in kdo je večji krivec? Najbrž tisti, ki vam je posojilo odobril. Za razkritje te osebe pa potrebujete samo nekaj minut: pošljete tajnico v sef po pogodbo in pogledate, kdo je podpisnik. Ampak tega pač ne bomo naredili.

Pri normalnem podjetju pa banka pošlje dva cenilca, ki ocenita vse nepremičnine, opremo, pregledata poslovanje, ocenita vrednost podjetja - in to je to. In če bi naše banke to naredile v vseh drugih primerih, danes ne bi imeli nobenih tajkunov.

Zdi se, da naš posojilni krč ni toliko težava bank kot podjetij.

Absolutno. Na našem primeru lahko rečem, da imamo kreditne linije s kar nekaj bankami in nimamo težav. Če pa bi želeli priti čez naš limit, denarja ne bi dobili. Čisto preprosto - in tega se je v gospodarstvu treba držati. Reševati nekoga, ki je totalno izčrpal podjetje, da je plačeval svoja prevzemna posojila, je velika težava in takih podjetij ni malo. Če pa imaš realno možnost, da boš posojilo vrnil, ga dobiš. Ne vidim pa nobenega razloga, da bi denar dajali nekomu, ki nima programa in že deset let dela izgubo.

Kdo je tajkun?

Pri nas ni povsem jasno, kdo so. So to tisti, ki so odkup izpeljali, pa jim je v nekem trenutku zmanjkalo denarja, ali so zraven tudi tisti, ki jim bo v treh letih zmanjkalo denarja, ali pa so tudi tisti, ki so to izpeljali Torej, ti, ki so propadli, so tajkuni, tisti, ki jim je uspelo ali pa trenutno še komaj ostajajo nad gladino, so pa kaj?

Je ta beseda v Sloveniji preveč slabšalna?

Načeloma je. Ampak to je vse proizvod nacionalnega interesa in zdaj teh ljudi, od sindikatov naprej, nihče nič ne vpraša. Ko se je prodajala Pivovarna Union, so bili vsi srečni, da jo je kupila Pivovarna Laško, pa Radensko in Mercator, samo da ne bodo lastniki postali grozljivi tujci. Ali bodo tudi ti ljudje zdaj prevzeli kakšno odgovornost, mogoče moralno, ali bodo spet vpili, da so vsega krivi tajkuni. Saj so jih vendar sami ustvarili!

Kaže, da v Sloveniji spomin ne sega toliko let nazaj, ko so vili roke, da bodo prišli tuji lastniki in kaj vse bodo naredili in kako bo grozno. Zdaj pa vidimo, da podjetja, ki imajo tuje lastnike, odlično delujejo. Ampak tudi ta podjetja bodo razvoj premaknila iz Slovenije zaradi preobremenitve plač visoko usposobljenih ljudi. Vsi kakovostni kadri bodo šli ven. To se dogaja na Portugalskem, v Španiji, Italiji. In ko te ta del zapusti, kaj ti ostane? Samo še ljudje, ki lahko delajo za tekočim trakom. Če si to želimo in je to naša prihodnost, potem bomo to tudi imeli.

Imamo v Sloveniji previsok standard?

Za to, kar delamo ali kolikor delamo, ga seveda imamo. Pri nas se dela malo. Te razprave, koliko delamo, kako so ljudje izčrpani, zgarani - teh ljudi je razmeroma malo. To so ljudje, ki delajo predvsem v proizvodnih podjetjih, na normo. Od dveh milijonov je tistih, ki res garajo, hudičevo malo. Če gremo na normalen dan med tednom v Ljubljano in pogledamo v lokale, vidimo, kako garamo. Ko v petek ob enih vidimo, kaj se dogaja na avtocesti, si tudi lahko mislimo, koliko garamo. V Nemčiji ali Švici tega ni. Da bi vsak petek že ob enih izginili iz službe in šli na morje. Tega ni.

Precej takih ljudi je tudi iz javnega sektorja. Kako bi vi organizirali javno upravo?

V podjetju imamo sistem nagrajevanja, od katerega so se politiki zelo ograjevali, ker se ga v javnem sektorju menda ne da uporabiti. Domnevno se dela zaposlenih ne da oceniti, ker vsi delajo enako. Ko vodja oddelka v podjetju pove, da njegovih 30 delavcev enako dela, potem vem, da moram zamenjati najprej njega, ker je nesposoben opravljati svoje delo. Če imaš sistem nagrajevanja podoben našemu, od 75 do 80 odstotkov ljudi na koncu leta kot bonus dobi še eno plačo in od tri- do štiriodstotno povišanje plače po avtomatizmu. Od pet do sedem odstotkov ljudi ne dobi ničesar. Od pet do sedem odstotkov ljudi dobi dve plači ter povišanje osnove za tudi do deset odstotkov. Če ta model uporabljaš dalj časa, počasi izločiš slabe. Še učinkovitejše pa bi bilo domov poslati tiste slabe kar takoj. Tako bi tudi v državnih službah morali bolj sposobne nagraditi, slabim pa se zahvaliti.

Bi kakšno storitev iz javne uprave outsourcali v zasebni sektor?

Marsikakšno bi se dalo. Sem za javno zdravstvo, a mislim, da bi moral obstajati neki kompromis tudi z zasebnimi klinikami. Konkurenca bi bila dobrodošla. Konkretno pred dvema letoma sem šel na operacijo kolena k zasebniku. Naravnost grozljivo je, kaj dela država: oktobra jim zmanjka denarja za operacije in potem mora nekdo s poškodovanim kolenom ali kolkom leto do dve čakati doma zaradi države, ker nimajo denarja za operacijo, ki stane tri tisoč evrov. Dejansko ustvarjamo bolnike invalide, ker varčujemo v tej blagajni, ista država pa na drugi strani plačuje bolniške. Če bi bil v službi, pa bi plačeval prispevke in delal. Tu se dela grozljiva škoda, nihče pa se ne vznemirja, ker je pač tako sistem nastavljen.

Vidite luč na koncu predora in kje je?

Miselnost poražencev, tarnanje v bifejih ob točilnem pultu ter iskanje imaginarnih krivcev ne peljejo nikamor. Ljudje bodo morali sprevideti, da bo treba marsikaj korenito spremeniti in da za naše težave ni kriva ne Evropa ne nihče drug. Vsak svoboden narod si svojo usodo kroji sam. Tudi v tej državi se da uspeti.


Mogoče kakšen komentar? Sploh iz vrst JS
tongue-1.gif
 

jtfc

Guru
24. jul 2007
19.469
2.325
113
hmm...

Citat:
Pogoji dela so nevzdržni : če ne delaš obveznih nadur greš na disciplinsko!
Za 515 neto plače mislijo da so te kupili iz familijo vred... Delavce ocenjujejo kot da niso vredni nič !!! Mislim , da g. Igor Akrapovič nima pojma kaj delajo predpostavljeni z zaposlenimi !!!

Apeliram na g. Akrapoviča: ZBUDI SE !!!
 

Evrofil

Dopisnik z Bruslja
18. jan 2008
4.522
1
36
Citat:
Uporabnik jtfc pravi:
hmm...

Citat:
Pogoji dela so nevzdržni : če ne delaš obveznih nadur greš na disciplinsko!
Za 515 neto plače mislijo da so te kupili iz familijo vred... Delavce ocenjujejo kot da niso vredni nič !!! Mislim , da g. Igor Akrapovič nima pojma kaj delajo predpostavljeni z zaposlenimi !!!

Apeliram na g. Akrapoviča: ZBUDI SE !!!

Nisem rekel, da ima za vse in vedno prav - le da je v intervjuju lepo strnil misli in ideje o tem kaj je narobe.

In z vsem dolznim spostovanjem do zaposlenih - ni treba delat za firmo delat, ce noces/ti ne ustreza :S Dvimim, da ji kdo z avspuhom po glavi, ce nicejo delat za Akrapovica...
 

Mladinec

Fizikalc
11. jun 2009
316
26
28
Ptuj
ksz...

Žebljico na glavico...

Žal pa pri nas takšni ljudje nimajo dostopa do odločevalcev (politikov), pa tudi odločevalci tričetrt tega kar je povedal niso sposobni ali pa nočejo razumeti...
 

brgo

Fizikalc
14. avg 2007
5.783
0
36
Milky way
Citat:
Uporabnik jtfc pravi:
hmm...

Citat:
Pogoji dela so nevzdržni : če ne delaš obveznih nadur greš na disciplinsko!
Za 515 neto plače mislijo da so te kupili iz familijo vred... Delavce ocenjujejo kot da niso vredni nič !!! Mislim , da g. Igor Akrapovič nima pojma kaj delajo predpostavljeni z zaposlenimi !!!

Apeliram na g. Akrapoviča: ZBUDI SE !!!

Ne vem, ampak po besedah sorodnika, ki švasa v proizvodnji, so kar lepo nagrajeni. Res da trdo delajo, nadure in sobote tudi, ampak je tudi plača kilometre daleč od 515€. Enim pa seveda trdo delo ne diši in zabušavajo kjerkoli že so...
 

IbizaDriver

Guru
Osebje foruma
21. jul 2007
10.192
3.821
113
Veliki večini se strinjam s povedanim. In ker menim da naš sistem ni zmožen preobrazbe oziroma je za podjetja važno samo da imajo ljudje delo, izguba pa ni važna in kjer je vodilnim politikom steber države javni sektor, si že počasi rihtam službo zunaj. Zakaj bi se trudil in probal narediti nekaj več, če je edini efekt da se iz tega napaja še več umetnikov, stricov in podobnih...
 

SE_P1i

Pripravnik
7. feb 2008
887
0
16
Super, hvala ti za ta članek... in popolnoma prav ima, se strinjam z vsem napisanim v članku.

Sam osebno pa bi prvo ukinil minimalno plačo. To je samo neka psihološka meja, koliko je delavec vreden.
 

turbox

Pripravnik
29. dec 2011
529
0
16
Ko sem delal v Nemčiji so nas Nemci bremzal,ker smo preveč delal.Tukaj v Sloveniji je seveda pesem drugačna.Delaš ko konj pa še je premalo,da o mobingu na delovnem mestu ne govorim.
 

Mr_Wolf

Guru
8. jan 2008
3.101
3.395
113
Bullseye!!

Čestitke gospodu Akrapoviæu za odličen povzetek, kaj vse je pri nas narobe.
467716-post_slo.gif


73% obdavčitev plače nad 60.000 EUR/leto. 5.000 EUR/mesec (bruto, bruto) je res absurdna. Ob tem, da je francosko (niso oni ideal naših "socialno čutečih"?) razglasilo za neustavno 75% obdavčitev dohodkov nad 1.000.000 EUR/letno.
Opazi kdo razliko med 1.000.000 EUR proti 60.000 EUR ?!?!?!?
bonk.gif


In to so tisti "bogati prasci" z 2.500 EUR/mesec neto, ki jih je treba še bolj obdavčiti z npr. kriznim davkom.
Kar se tiče neenakosti višine plač je v Sloveniji le-ta najnižja na svetu brez, da upoštevamo še "socialne transferje". Z upoštevanjem socialnih transferjev pa je med 4-člansko družino (dva troka v vrtcu, kredit za stanovanje) z skupaj 6.000 EUR/mesec bruto-bruto in socialno ogroženo družino s 1000 EUR/mesec bruto-bruto razlike, koliko jim na koncu meseca ostane keša za "preseravanje" - beri preživljanje prostega časa - mogoče 300 EUR.
Kaj končni cilj je vsi na 700 EUR neto plače in sužnji države??? Državi (oz. "stricem", ki jo dejansko vodijo) bi taka situacija seveda zelo odgovarjala.
Je to potem "demokratični socializem"?
uf-1.gif
 
Nazadnje urejeno:

SE_P1i

Pripravnik
7. feb 2008
887
0
16
Prav tako pa bi morale biti VSE plače enako obdavčene, neglede na to, koliko kdo zasluži. Tisti, ki veliko zasluži, ne bi smel biti kaznovan zaradi tega. Tako bi penzije imeli vsi enake. Če pa si kdo želi večjo penzijo, si bo pa plačeval dodatni pokojninski sklad.

Jaz bi najraje videl, da nam ves keš, se pravi bruto plačo porinejo v roke, pa naj se vsak sam odloči, kako bo upravljal s svojim denarjem, ampak moramo nekako poskrbeti za sedanje penzionerje. Mogoče se tudi za to najde kakšna rešitev.
wink-1.gif
 

Evrofil

Dopisnik z Bruslja
18. jan 2008
4.522
1
36
Pa [cenzura], folk, kje se vi skrivate ko sem jaz (in SJTV1 obcasno) vs. "capl and company" pri istem tipu debat v Cveku?!

Nisem vedel da je toliko mentalno zdravih ljudi na Alterju :D
 

PIC

Fizikalc
17. avg 2007
2.466
2
38
Seveda. Silne milijarde za pokojnine zdajšnjih upokojencev, ki razen poceni ceglov nimajo prihrankov, bo pa država plačala kako?

Proračun vsako leto DOPLAČA 1,5 mrd € za pokojnine. Torej vse kar pride v ZPIZ + 1,5 mrd, da je dovolj!

Proti temu znesku je vsako varčevanje, merjeno v milijonih, prdec v vetru
smile-1.gif
.

LP,
PIC
 

kravakonj

Fizikalc
30. okt 2012
5.215
0
36
Se strinjam z Akrapovičem, falil je zgolj s tem, da Slovenci ne delajo, ker je šel ob ob poldne v mesto in videl folk na kavi (naj pogleda statistiko, smo v povprečju).

Citat:
Uporabnik SE_P1i pravi:
Jaz bi najraje videl, da nam ves keš, se pravi bruto plačo porinejo v roke, pa naj se vsak sam odloči, kako bo upravljal s svojim denarjem, ampak moramo nekako poskrbeti za sedanje penzionerje. Mogoče se tudi za to najde kakšna rešitev.
wink-1.gif
Delam v podjetju, ki bi ga lahko označili za prototip 'neoliberalizma': plača bruto (socialo, zdravstveno zavarovanje si plačaš sam, neplačan dopust, plačan si toliko, kolikor delaš) - ko potegneš črto, si na slabšem kot zaposleni v 'konvencionalnih' podjetjih (nenazadnje je to tudi namen izplačevanja bruta - varčevanje pri plačah).
 
Nazadnje urejeno:

Mr_Wolf

Guru
8. jan 2008
3.101
3.395
113
...no in ko nacija končno pride do te nirvane imenovane "demokratični socializem" se bomo začeli pripravljati na napad na Nemčijo in ZDA, ki sta vir vse naše bede in nesreče.
vir:
http://www.finance.si/8345626/Iskanje-Luk%C5%A1i%C4%8Deve-14-milijarde-se-nadaljuje

Čudovito bi bilo, če se nam uspe povezati z brati v srcu pod vodstvom velikega Kim Jong Una in naj oni opravijo z ZDA, mi bomo pa z Nemčijo tako, kot smo jih lastnoročno potolkli že leta 1945.
cheer.gif


rolleyes-1.gif
 

KillaKHAN

Guru
27. avg 2008
17.805
1.121
113
Citat:
Uporabnik Evrofil pravi:
Pa [cenzura], folk, kje se vi skrivate ko sem jaz (in SJTV1 obcasno) vs. "capl and company" pri istem tipu debat v Cveku?!

Nisem vedel da je toliko mentalno zdravih ljudi na Alterju :D

Komu pa se da s temi bebčki prepucavat?

Jaz sem se že sprijaznil, da si, v primeru take obdavčitve, nikdar ne izplačam 5000€ iz firme. Pa magar mi zgnije na računu, ne dam 73% državi.
 

SE_P1i

Pripravnik
7. feb 2008
887
0
16
E vidiš, tle je trik... vsak bi moral biti družbeno sposoben poskrbeti zase in za svojo prihodnost. Tist k je pameten bo šparal še naprej za "stare dni", tist k pa rad živi od danes do jutr bo pa vse spičku.

Pri nas bi moral za začetek v Ustavi črtat besedo "socialna država", pol se bo pomoje začel počas premikat na boljše. Tko bi vsi radi fural kapitalizem (vsak bi rad imel dom, avto, ..), živimo pa v Socializmu. To ne gre skup, al Amerika al Severna Koreja... vmes je samo prepad
smile-1.gif
 

Roberto

Majstr
19. jul 2007
12.057
154
63
Doma
Potem nekaj ne gre skupaj. Ko živiš iz rok v usta se lahkao na glavo postaviš pa ne boš nič privarčeval. Slednje je smiselno in možno le v primeru, ko dobiš celoten znesek v upravljanje ne pa 'da že država varčuje zate in s prihranki neodgovorno upravlja'.