A mi lahko kdo, bolj košarkaško izobražen, razloži zakaj je ob minimalnem zaostanku (recimo 4 pike) treba silit dolge napade in metanje trojk, ki ne gredo not, ob sočasnem zaustavljanju igre iz protinapada, ko bi lahko lepo polagali dvojke?
Medtem, ko je prav, da takšno analizo dela stroka in zaključke uporabi pri pripravi ekipe, lahko mi vseeno eno rečemo. Za situacije, ki se odvijajo v zelo specifičnih okoliščinah z omejenim časom, je zelo težko ponuditi razumne argumente. V grobem bi jaz pojasnila iskal v mineštri spodnjih faktorjev:
- priprava oz. izbira akcij (selektor),
- individualna kakovost (igralec),
- čustveni naboj (zrelost posameznikov).
Zakaj met za 3?
- dodatni pritisk na nasprotnika,
- razbremenitev lastne ekipe,
- ura: -4 pomeni da rabiš dve posesti (napada), da izenačiš...s 3 je to močno prej + potencial prevzema vodstva,
- dolgi napadi včasih pomenijo, da zastavljena taktika (tranzicijski napad, pick & roll, post-up, met s pol razdalje...) ne deluje in je met za 3 nekaj, v kar si prisiljen (z dobrimi strelci pa ne sme biti nekaj, kar niti ne poskusiš).
Če so akcije zastavljene na enem igralcu, četudi je ta zares vrhunski, pravzaprav skoraj čudežno odličen, je v ekipnih športih usoda takšna, da je to obenem tudi slabost.
Moj glavni očitek je psihološka priprava, v katero vsekakor sodi tudi povezanost ekipe (ki pa ji po videnem ne gre oporekati). In to je pogosto problem naših igralcev. To, da se preveč in predolgo ukvarjajo s sodniki, provokacijami nasprotnika,...Selektor oz. trenerski štab lahko to le delno omili, ne more pa rešiti izvirnega problema mentalitete igralca. To je odgovornost igralca, njegovega matičnega kluba morda...Pomagal bi en "Phil Jackson", ki je bil father figure, avtoriteta...
Borbenost, srčnost, to krasi naše reprezentante. Super dečki, za prave stvari...realno mislim, da je to doseg ekipe. Ob tem, da Nemci sploh niso igrali tako zelo dobro...
Finale? Njemačka - Turčija?