Boeing 747 zletel s steze
- Ustvarjalec teme BojanP
- Začetni datum
Bi rekel da si iz foha.
Ti je znano morda zakaj ima Slovenj Gradec edini asfalt od tamalih letalisc? Dediscina taglavnega gospodarstvenika izpred desetletij?
Zato da se je tovariš direktor lahko s privat avijončkom pelu pogledat kaj mu delajo v bosni
Brez heca, da se je lahko Jože pa un njegov lakaj, ki mu je firmo storpwdiral lahko okol letu, asfalt ma mislim da tudi Celje pa Lesce pa…
bo VanZ povedu
dentex ti je odgovoril za slovenj gradec. čeprav mislim, da je imel asfalt že pred tem direktorjem.
asfalt od tamalih imajo še: lesce, šoštanj. slovenske konjice, divača.
Zgodovina – Koroški aeroklub Slovenj Gradec
www.kas-aeroklub.si
V najboljših letih letalske turistične dejavnosti je gostovalo pri nas preko 40 jadralnih pilotov iz dežel zahodne Evrope (Nemčije, Avstrije, Belgije, Francije ), ki so prihajali s svojimi jadralnimi letali, spremljale pa so jih cele družine. Tu so ostajali tudi po tri tedne in z vsem so bili več kot zadovoljni. Če se ne motim, smo bili med prvimi v Jugoslaviji, ki smo začeli s tovrstnim letalskim turizmom, kar je bil za tisti čas velik podvig. S tem smo si v klubu finančno opomogli, da smo lahko posodabljali našo letalsko floto, jadralna in motorna letala. Okoli leta 1970 smo nabavili dva stroja, štanco in zatem še ekstrudor. Pri tem moram – 2 – omeniti, da je bilo in je še jadralno in motorno letenje eden dražjih športov, ki si ga ne more privoščiti vsakdo. S tem, ko smo nabavili omenjena stroja, smo si lahko letenje odslužili z delom, tako da smo štancali in ekstrudirali različne izdelke ter jih prodajali naročnikom. Tako je bilo omogočeno vsakomur, da se je naučil leteti in uživati v tem lepem športu; le zdravje je bilo obvezno. Danes, na žalost, ni več tako.
Finančni doprinos letalske turistične dejavnosti, dela v delavnici, organizacije letalskih mitingov in tekmovanj, srečelovov in še kaj, je omogočilo, da je bil klub tisti čas v dokaj dobri finančni kondiciji.
Leta 1978 smo dobili novo asfaltno vzletno pristajalno stezo, dolžine 1200 m in širine 22 m. Da smo prišli do tega, je bilo potrebnega veliko prizadevanja predvsem lokalne skupnosti ter Upravnega odbora kluba. Gospod Dolinšek Hubert, ki je bil takrat predsednik KAS-a mi je povedal, da je bil gospod Franc Sever Franta, eden izmed ključnih mož, ki nam je odločujoče pomagal pri gradnji letališča; gospod Franc Sever Franta je bil takrat direktor ljubljanskega letališča. Mimogrede , to je spoštljiv gospod, ki je marca leta 1945 star 22 let, vodil in rešil okoli 500 borcev in bork z Menine planine, kjer so bili obkoljeni z okoli 12.000 mož nemške XIV. SS divizije Galicien. Sam je to reševanje opisal v knjigi Past na Menini planini. Podaljšana in asfaltirana vzletno pristajalna steza je omogočala širitev predvsem letalske dejavnosti.
Dodal bi samo še to da je predno je šel v pokoj Franc Sever Franta bil direktor letališča v Pulju ki je bil ne tako dolgo nazaj pod upravo Brnika. Ravno tako pa je tudi železnica v hrvaški Istri bila pod upravo SŽ. In še dan danes železnica v hrvaški Istri nima povezave s Hrvaško kot preko Slovenije.Zgodovina – Koroški aeroklub Slovenj Gradec
V najboljših letih letalske turistične dejavnosti je gostovalo pri nas preko 40 jadralnih pilotov iz dežel zahodne Evrope (Nemčije, Avstrije, Belgije, Francije ), ki so prihajali s svojimi jadralnimi letali, spremljale pa so jih cele družine. Tu so ostajali tudi po tri tedne in z vsem so bili več kot zadovoljni. Če se ne motim, smo bili med prvimi v Jugoslaviji, ki smo začeli s tovrstnim letalskim turizmom, kar je bil za tisti čas velik podvig. S tem smo si v klubu finančno opomogli, da smo lahko posodabljali našo letalsko floto, jadralna in motorna letala. Okoli leta 1970 smo nabavili dva stroja, štanco in zatem še ekstrudor. Pri tem moram – 2 – omeniti, da je bilo in je še jadralno in motorno letenje eden dražjih športov, ki si ga ne more privoščiti vsakdo. S tem, ko smo nabavili omenjena stroja, smo si lahko letenje odslužili z delom, tako da smo štancali in ekstrudirali različne izdelke ter jih prodajali naročnikom. Tako je bilo omogočeno vsakomur, da se je naučil leteti in uživati v tem lepem športu; le zdravje je bilo obvezno. Danes, na žalost, ni več tako.
Finančni doprinos letalske turistične dejavnosti, dela v delavnici, organizacije letalskih mitingov in tekmovanj, srečelovov in še kaj, je omogočilo, da je bil klub tisti čas v dokaj dobri finančni kondiciji.
Leta 1978 smo dobili novo asfaltno vzletno pristajalno stezo, dolžine 1200 m in širine 22 m. Da smo prišli do tega, je bilo potrebnega veliko prizadevanja predvsem lokalne skupnosti ter Upravnega odbora kluba. Gospod Dolinšek Hubert, ki je bil takrat predsednik KAS-a mi je povedal, da je bil gospod Franc Sever Franta, eden izmed ključnih mož, ki nam je odločujoče pomagal pri gradnji letališča; gospod Franc Sever Franta je bil takrat direktor ljubljanskega letališča. Mimogrede , to je spoštljiv gospod, ki je marca leta 1945 star 22 let, vodil in rešil okoli 500 borcev in bork z Menine planine, kjer so bili obkoljeni z okoli 12.000 mož nemške XIV. SS divizije Galicien. Sam je to reševanje opisal v knjigi Past na Menini planini. Podaljšana in asfaltirana vzletno pristajalna steza je omogočala širitev predvsem letalske dejavnosti.
Mislim da knjiga ki jo je napisal že v visoki starosti nosi na naslovnici fotografijo ki sem jo naredil sam. Moram pogledati.
Podobne teme
