odkrito, debata z jugonostalgiki je brezpredmenta že sama po sebi, oz z vsemi skrajneži, saj pogosto vaša čustva nadomestijo dejstva.Ovrži če zmoreš
tak da, hvala, ampak ne hvala
odkrito, debata z jugonostalgiki je brezpredmenta že sama po sebi, oz z vsemi skrajneži, saj pogosto vaša čustva nadomestijo dejstva.Ovrži če zmoreš
Daj dejstva ne rabiš čustev.odkrito, debata z jugonostalgiki je brezpredmenta že sama po sebi, oz z vsemi skrajneži, saj pogosto vaša čustva nadomestijo dejstva.
tak da, hvala, ampak ne hvala![]()
Vprašanje povojnih pobojev [1, 2] in obsodbe komunizma kot totalitarnega sistema [2] zadane samo jedro ideološkega razkola, kjer se zgodovinska dejstva umaknejo mitologizaciji preteklosti. Za jugonostalgike in del radikalne levice bi popolna obsodba tega obdobja pomenila sesutje njihove celotne identitete, ki temelji na dveh ključnih stebrih: antifašizmu in socialni pravičnosti.Daj dejstva ne rabiš čustev.
Knjige ki so jih napisali kdo?Takim sestavkom se pa rece sveta preproscina oz dejstvo, da s pojavom interneta lahko vsak trosi svoje nebuloze v sirni svet.
Raje preberi kaksne knjige o zakljucku vojne na tem obmocju in ciljih zaveznikov v boju proti nacizmu ( katerega del so bili tudi "nasi", torej domobranci, pomozne sile SS)
Najbolje, da od kakšnega Janše, Leljaka in podobnih, ki so bili takrat zraven in vse vedo..Knjige ki so jih napisali kdo?
Imam knjigo doma iz zacetka sedemsetih let, ki opisuje takratno vlado kot demokraticno
In kaj je takrat počel na Koroškem? zelo pomembna stvar.Ja, al pa od cloveka s katerim sem 18 let zivel pod isto streho in je bil leta 45 na koroskem. Star 30 let, ne 3 leta
Kje je obsodba 300k povojno pobitih francozev?Vprašanje povojnih pobojev [1, 2] in obsodbe komunizma kot totalitarnega sistema [2] zadane samo jedro ideološkega razkola, kjer se zgodovinska dejstva umaknejo mitologizaciji preteklosti. Za jugonostalgike in del radikalne levice bi popolna obsodba tega obdobja pomenila sesutje njihove celotne identitete, ki temelji na dveh ključnih stebrih: antifašizmu in socialni pravičnosti.
Zakaj je obsodba povojnih pobojev zanje nesprejemljiva?
- Zamenjava vzroka in posledice: Povojni poboji se pogosto relativizirajo kot neposredna, čustvena reakcija na vojna hudodelstva kolaboracionistov, ne pa kot sistematičen, s strani partijskega vrha voden proces odstranjevanja politične opozicije.
- Strah pred izenačenjem fašizma in komunizma: Zavračanje obsodbe komunizma kot tretjega totalitarizma izhaja iz prepričanja, da bi to moralno izenačilo partizanski boj (ki je bil na strani zmagovite protifašistične koalicije) s fašističnimi okupatorji.
- Plemenitost namena proti izvedbi: Zagovorniki sistema ločujejo komunistično ideologijo (ki naj bi bila v osnovi humanistična in osredotočena na enakost) od njenih zločinov, medtem ko sta fašizem in nacizem v jedru zgrajena na sovraštvu in izključevanju.
- Zgodovinski revizionizem kot grožnja: Vsak poskus prevrednotenja povojnega dogajanja se v teh krogih avtomatično interpretira kot poskus rehabilitacije domobranstva ali izdajstva, kar onemogoča trezno zgodovinsko oceno.
Evropski kontekst in slovenska specifika
- Evropske resolucije: Evropski parlament je z Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu jasno obsodil vse tri totalitarne sisteme (nacizem, fašizem in komunizem).
- Slovenski odpor do resolucije: V Sloveniji ta resolucija nikoli ni dobila polne politične in družbene enotnosti, saj del politike in javnosti meni, da gre za politični instrument desnice za diskreditacijo levice.
- Kolektivna kognitivna disonanca: Priznanje, da je bil režim, ki je zgradil šole, tovarne in zagotavljal socialno varnost, hkrati odgovoren za masovne zunajsodne poboje, ustvarja neznosen notranji konflikt, ki ga jugonostalgiki rešujejo z zanikanjem ali ignoriranjem slednjih.
Kdo je to spisal?Vprašanje povojnih pobojev [1, 2] in obsodbe komunizma kot totalitarnega sistema [2] zadane samo jedro ideološkega razkola, kjer se zgodovinska dejstva umaknejo mitologizaciji preteklosti. Za jugonostalgike in del radikalne levice bi popolna obsodba tega obdobja pomenila sesutje njihove celotne identitete, ki temelji na dveh ključnih stebrih: antifašizmu in socialni pravičnosti.
Zakaj je obsodba povojnih pobojev zanje nesprejemljiva?
- Zamenjava vzroka in posledice: Povojni poboji se pogosto relativizirajo kot neposredna, čustvena reakcija na vojna hudodelstva kolaboracionistov, ne pa kot sistematičen, s strani partijskega vrha voden proces odstranjevanja politične opozicije.
- Strah pred izenačenjem fašizma in komunizma: Zavračanje obsodbe komunizma kot tretjega totalitarizma izhaja iz prepričanja, da bi to moralno izenačilo partizanski boj (ki je bil na strani zmagovite protifašistične koalicije) s fašističnimi okupatorji.
- Plemenitost namena proti izvedbi: Zagovorniki sistema ločujejo komunistično ideologijo (ki naj bi bila v osnovi humanistična in osredotočena na enakost) od njenih zločinov, medtem ko sta fašizem in nacizem v jedru zgrajena na sovraštvu in izključevanju.
- Zgodovinski revizionizem kot grožnja: Vsak poskus prevrednotenja povojnega dogajanja se v teh krogih avtomatično interpretira kot poskus rehabilitacije domobranstva ali izdajstva, kar onemogoča trezno zgodovinsko oceno.
Evropski kontekst in slovenska specifika
- Evropske resolucije: Evropski parlament je z Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu jasno obsodil vse tri totalitarne sisteme (nacizem, fašizem in komunizem).
- Slovenski odpor do resolucije: V Sloveniji ta resolucija nikoli ni dobila polne politične in družbene enotnosti, saj del politike in javnosti meni, da gre za politični instrument desnice za diskreditacijo levice.
- Kolektivna kognitivna disonanca: Priznanje, da je bil režim, ki je zgradil šole, tovarne in zagotavljal socialno varnost, hkrati odgovoren za masovne zunajsodne poboje, ustvarja neznosen notranji konflikt, ki ga jugonostalgiki rešujejo z zanikanjem ali ignoriranjem slednjih.
to je propagandni material naše zveze NOB in nima nobene veze - veš koliko jam je bilo že polnih pred to bitko, ki v širšem pogledu niti ni omembe vrednaDa se ne pozabi
180 partizanov, na drugi strani pa 700 jam posameznikov in družin.Niso jih spusti, ker bi govorili o tem, kake svnjarije so našo počeli in kak spor so zanetili - vse z namenom, da se pobere vse kar je nekaj vredno.Zakaj pa so partizani drzali linijo pri Borovljah? Ce je bilo vojne konec? Naj bi spustili nemce domov.
Kot mi je povedal prica, ki je bila v tistem casu pri Pliberku, je bilo Nemcev in "nasih" bistveno vec kot partizanov. Nalogo so imeli "vse jim pobrati". Vendar to ni slo dolgo.
Zakaj pa domobrancev niso spustili skupaj z nemci preko meje?
Zakaj je bila zunanja meja jugoslavije desetletja po vojni (in podobnih drzav, nekatere se danes) tako zastražena kot je bila?
S kaksnim razlogom?