Varstveno Delovni Center Levica 
Ta pes bo jih tožil za stisnjena jajca.
Mater kera slika...
Mater kera slika...
O, ta film si bo pa treba ogledati. Kogar zanima ta tematika, je knjiga v PDF, Veliki finale na Koroškem.
Narobe! Tole je psica!
Tista skrajno desna je direktorica !
Pa trije (šest) transđenderji so tudi gor!
Kaj pa tole?
Kaj je tu res.
Citat
Jutri bo 13 maj, dan ko se je zgodil prvi oboroženi upor zoper okupatorja slovenske dežele po "razkosanju" Slovenije med Italijo, Nemčijo in Madžarsko!!
13 Maja 1941 so se spopadli borci TIGR in sicer Danilo Zelen, Ferdo Kravanja in Anton Majnik z posadko italijanski karabinerjev na Mali Gori nad Ribnico. Slovenski borci so bili takrat izdani, kako poznano... s strani predvojnih komunistov
Zakaj so bili med in po vojni prvi borci za Slovensko deželo pobiti in zamolčani...vedo samo povojni komunisti.
Zatorej- ČAST IN SLAVA PRVIM BORCEM ZA SLOVENIJO!
PS- moj zapis lahko mirno delite...
Kaj je tu res.
Citat
Jutri bo 13 maj, dan ko se je zgodil prvi oboroženi upor zoper okupatorja slovenske dežele po "razkosanju" Slovenije med Italijo, Nemčijo in Madžarsko!!
13 Maja 1941 so se spopadli borci TIGR in sicer Danilo Zelen, Ferdo Kravanja in Anton Majnik z posadko italijanski karabinerjev na Mali Gori nad Ribnico. Slovenski borci so bili takrat izdani, kako poznano... s strani predvojnih komunistov
Zakaj so bili med in po vojni prvi borci za Slovensko deželo pobiti in zamolčani...vedo samo povojni komunisti.
Zatorej- ČAST IN SLAVA PRVIM BORCEM ZA SLOVENIJO!
PS- moj zapis lahko mirno delite...
Spominska slovesnost za žrtve komunistične revolucije.
www.zanima.me
V nadaljevanju smo lahko videli preplet pesmi in konkretnih zgodb ljudi, ki so bili pomorjeni med ali po drugi svetovni vojni Posebej ganljiva je zgodba visoko noseče Ivanke Škrabec Novak, ki je tik pred smrtjo napisala pismo svojemu nerojenemu otroku, v katerem kljub grozi zavedanja, da se bliža njena smrt in globoki žalosti ob zavedanju, da le ta čaka tudi njeno dete, ki ga nikdar ne bo videla, izraža optimizem in pristno krščansko upanje, da nebeška Mati bdi nad otrokom, ki bo namesto v krstni vodi, krščen v krvi.
Slišali smo zgodbo 14-letnega pastirčka Jožka Cimermančiča iz Vinje vasi z 8. junija 1942, ki so ga partizani med vojno mučili, da bi jim povedal, kje se skriva mitraljez, ki ga v vasi ni bilo. Fant je moral viseti nad ognjem in skakati po žerjavici. Več mesecev kasneje je njegova mati, ki je bila gluha in je imela samo njega, sama pokopala ožgano truplo svojega sina.
Toni Skubic iz Štangeljskih poljan pri Litiji v spominih zapiše, kako so morali po vojni domobranski zaporniki v koncentracijskem taborišču v Novem mestu vsako jutro teči, na zadnje med njimi pa so streljali z mitraljezi ter jih odpeljali na neznano grobišče.
Ker smo ljudje – Ganljiva spominska slovesnost na Trgu republike, ki kaže pripravljenost na spravo, a mačehovski odnos države do nje
Na predvečer dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja, se je množica zbranih na Trgu Republike spomnila žrtev komunistične revolucije, ki so izgubili svoje življenje med ali po drugi svetovni…
www.zanima.me
V nadaljevanju smo lahko videli preplet pesmi in konkretnih zgodb ljudi, ki so bili pomorjeni med ali po drugi svetovni vojni Posebej ganljiva je zgodba visoko noseče Ivanke Škrabec Novak, ki je tik pred smrtjo napisala pismo svojemu nerojenemu otroku, v katerem kljub grozi zavedanja, da se bliža njena smrt in globoki žalosti ob zavedanju, da le ta čaka tudi njeno dete, ki ga nikdar ne bo videla, izraža optimizem in pristno krščansko upanje, da nebeška Mati bdi nad otrokom, ki bo namesto v krstni vodi, krščen v krvi.
Slišali smo zgodbo 14-letnega pastirčka Jožka Cimermančiča iz Vinje vasi z 8. junija 1942, ki so ga partizani med vojno mučili, da bi jim povedal, kje se skriva mitraljez, ki ga v vasi ni bilo. Fant je moral viseti nad ognjem in skakati po žerjavici. Več mesecev kasneje je njegova mati, ki je bila gluha in je imela samo njega, sama pokopala ožgano truplo svojega sina.
Toni Skubic iz Štangeljskih poljan pri Litiji v spominih zapiše, kako so morali po vojni domobranski zaporniki v koncentracijskem taborišču v Novem mestu vsako jutro teči, na zadnje med njimi pa so streljali z mitraljezi ter jih odpeljali na neznano grobišče.
Kaj pravi chat gpt glede tega obdobja.
Seveda. Tukaj je celovit, uravnotežen pregled nasilja med in po drugi svetovni vojni na Slovenskem, z osredotočenostjo na žrtve obeh strani – kolaborantov in partizanov, ter civilistov.
---
Slovenija med drugo svetovno vojno (1941–1945):
Slovenija je bila razdeljena med Nemčijo, Italijo in Madžarsko. Tako okupatorji kot domači sodelavci in odporniške sile so izvajali nasilje, poboje in represijo.
---
1. Žrtve, ki so jih povzročile okupatorske sile in njihovi slovenski sodelavci (kolaboranti):
Kolaborantske enote:
Vaške straže (od 1942),
Slovensko domobranstvo (od 1943, pod nadzorom nacistov),
Belogardisti, narodna straža, idr.
Dejanja:
Uboji partizanov, simpatizerjev OF, civilistov.
Sodelovanje pri racijah, aretacijah, mučenjih, deportacijah.
Ocene žrtev:
Ubitih civilistov in partizanov: 10.000–15.000 Slovencev.
Deportirani v koncentracijska taborišča (prek sodelovanja): na tisoče (velik del jih ni preživel).
---
2. Žrtve, ki jih je povzročila Osvobodilna fronta (OF) in partizansko gibanje:
Dejanja:
Revolucionarno nasilje, zlasti v letih 1942–1945.
Poboji domnevnih kolaborantov, razrednih sovražnikov, duhovnikov, kmetov, političnih nasprotnikov.
Likvidacije brez sodnih postopkov – "izvršbe" po odločitvah VOS (Varnostno-obveščevalna služba).
Ocene žrtev:
Med vojno (do maja 1945): okoli 3.000–4.000 civilistov in nasprotnikov (vključno s tistimi, ki niso sodelovali z okupatorjem).
Pomemben del žrtev je padel zaradi ideološke in revolucionarne motivacije, ne nujno kolaboracije.
---
3. Povojni poboji (maj in junij 1945):
Po koncu vojne so partizanske oblasti izvedle množične izvensodne poboje ujetnikov, vrnjenih iz ujetništva (predvsem s strani Britancev iz Avstrije). Najbolj znani primeri:
Poboji:
Kočevski rog (jama pod Macesnovo gorico),
Teharje, Maribor (Barbara rov), Celje, itd.
Žrtve:
Pripadniki domobranstva, četnikov, ustanov (npr. belogardisti, SS vojaki), civilisti, celo mladoletniki.
Tudi hrvaški ustaši, srbskih četniki, civilisti iz Hrvaške in BiH.
Ocene žrtev:
Slovenci (domobranci in civilisti): okoli 10.000–15.000.
Skupaj (vključno s Hrvati, Srbi, Muslimani): 60.000–100.000 na širšem območju Slovenije.
---
Skupni pregled slovenskih žrtev (vse strani):
KategorijaOcenjeno št. žrtev
Žrtve okupatorjev (Nemci, Italijani, Madžari)30.000–35.000
Žrtve slovenskih kolaborantov10.000–15.000
Žrtve partizanskega revolucionarnega nasilja (med vojno)3.000–4.000
Povojni poboji (Slovenci)10.000–15.000
Slovenski Jude (v holokavstu)1.500–2.000
Skupaj Slovencev, ubitih med/potem vojnookoli 97.000
---
Sklep:
Nasilje je bilo prisotno na vseh straneh, vendar z različno naravo in cilji: okupatorsko, kolaborantsko, revolucionarno in povojno maščevalno.
Vojna in njene posledice so v Sloveniji pustile globoke delitve, ki so zaznamovale družbo še desetletja po letu 1945.
Seveda. Tukaj je celovit, uravnotežen pregled nasilja med in po drugi svetovni vojni na Slovenskem, z osredotočenostjo na žrtve obeh strani – kolaborantov in partizanov, ter civilistov.
---
Slovenija med drugo svetovno vojno (1941–1945):
Slovenija je bila razdeljena med Nemčijo, Italijo in Madžarsko. Tako okupatorji kot domači sodelavci in odporniške sile so izvajali nasilje, poboje in represijo.
---
1. Žrtve, ki so jih povzročile okupatorske sile in njihovi slovenski sodelavci (kolaboranti):
Kolaborantske enote:
Vaške straže (od 1942),
Slovensko domobranstvo (od 1943, pod nadzorom nacistov),
Belogardisti, narodna straža, idr.
Dejanja:
Uboji partizanov, simpatizerjev OF, civilistov.
Sodelovanje pri racijah, aretacijah, mučenjih, deportacijah.
Ocene žrtev:
Ubitih civilistov in partizanov: 10.000–15.000 Slovencev.
Deportirani v koncentracijska taborišča (prek sodelovanja): na tisoče (velik del jih ni preživel).
---
2. Žrtve, ki jih je povzročila Osvobodilna fronta (OF) in partizansko gibanje:
Dejanja:
Revolucionarno nasilje, zlasti v letih 1942–1945.
Poboji domnevnih kolaborantov, razrednih sovražnikov, duhovnikov, kmetov, političnih nasprotnikov.
Likvidacije brez sodnih postopkov – "izvršbe" po odločitvah VOS (Varnostno-obveščevalna služba).
Ocene žrtev:
Med vojno (do maja 1945): okoli 3.000–4.000 civilistov in nasprotnikov (vključno s tistimi, ki niso sodelovali z okupatorjem).
Pomemben del žrtev je padel zaradi ideološke in revolucionarne motivacije, ne nujno kolaboracije.
---
3. Povojni poboji (maj in junij 1945):Po koncu vojne so partizanske oblasti izvedle množične izvensodne poboje ujetnikov, vrnjenih iz ujetništva (predvsem s strani Britancev iz Avstrije). Najbolj znani primeri:
Poboji:
Kočevski rog (jama pod Macesnovo gorico),
Teharje, Maribor (Barbara rov), Celje, itd.
Žrtve:
Pripadniki domobranstva, četnikov, ustanov (npr. belogardisti, SS vojaki), civilisti, celo mladoletniki.
Tudi hrvaški ustaši, srbskih četniki, civilisti iz Hrvaške in BiH.
Ocene žrtev:
Slovenci (domobranci in civilisti): okoli 10.000–15.000.
Skupaj (vključno s Hrvati, Srbi, Muslimani): 60.000–100.000 na širšem območju Slovenije.
---
Skupni pregled slovenskih žrtev (vse strani):
KategorijaOcenjeno št. žrtev
Žrtve okupatorjev (Nemci, Italijani, Madžari)30.000–35.000
Žrtve slovenskih kolaborantov10.000–15.000
Žrtve partizanskega revolucionarnega nasilja (med vojno)3.000–4.000
Povojni poboji (Slovenci)10.000–15.000
Slovenski Jude (v holokavstu)1.500–2.000
Skupaj Slovencev, ubitih med/potem vojnookoli 97.000
---
Sklep:Nasilje je bilo prisotno na vseh straneh, vendar z različno naravo in cilji: okupatorsko, kolaborantsko, revolucionarno in povojno maščevalno.
Vojna in njene posledice so v Sloveniji pustile globoke delitve, ki so zaznamovale družbo še desetletja po letu 1945.