En "miselni preskok" se mi je zgodil čez vikend...
Neglede na to, ali si veren, ali nisi, ali si lev, desen, pokončen, kriv ... OK, dost bulšita ... se na splošno omenja, da ima vsak nekega "angela varuha".
Pa sem pa premišljeval in šel malce iz okvirja. OK, da je nek angel varuh nekje v fizični obliki, je ... (da ne bom užalil koga, raje ne napišem).
Ampak, zakaj to ne more biti neka x oseba v tvojem lajfu? Ne ista, mogoče vedno kaka druga?
Razmišljal sem na primeru, ki se mi je zgodil zadnjič. Nekje v hribih me je ustavila neka ženička, pa sem se ustavil in se pogovoril z njo. Očitno ji je manjkalo družbe, saj je delaja, da ji je pred leti umrl mož, da naokrog sedaj hodi z vnukinjo, da ... no, hotela se je malo pogovarjat. Sem si vzel 5 minut časa zanjo, pa se mi je zdelo, da sem ji vsaj malo polepšal dan.
Kar pa sedaj hočem napisat je, da bi šel lahko mirno mimo nje, samo pozdravil bi jo, pa ko jo (piiii). Ampak nisem tak.
In sedaj tisto, o čemer sem sploh odprl temo:
kaj pa, če se mi je ta "postanek" obrestoval? Kaj, če je bilo to namenjeno, da me gospa ogovori in mi za nekaj časa premakne vse, kar sem za ta dan načrtoval? Recimo, ko sem prišel domov, sem se zapeljal do Krka (na dveh kolesih, dosti zoprno v tem času), mogoče bi se, če se ne bi ustavil, kaj zgodilo? Tako pa se je na časovni premici vse zamaknilo.
Ste kdaj razmišlljali v tej smeri?
Neglede na to, ali si veren, ali nisi, ali si lev, desen, pokončen, kriv ... OK, dost bulšita ... se na splošno omenja, da ima vsak nekega "angela varuha".
Pa sem pa premišljeval in šel malce iz okvirja. OK, da je nek angel varuh nekje v fizični obliki, je ... (da ne bom užalil koga, raje ne napišem).
Ampak, zakaj to ne more biti neka x oseba v tvojem lajfu? Ne ista, mogoče vedno kaka druga?
Razmišljal sem na primeru, ki se mi je zgodil zadnjič. Nekje v hribih me je ustavila neka ženička, pa sem se ustavil in se pogovoril z njo. Očitno ji je manjkalo družbe, saj je delaja, da ji je pred leti umrl mož, da naokrog sedaj hodi z vnukinjo, da ... no, hotela se je malo pogovarjat. Sem si vzel 5 minut časa zanjo, pa se mi je zdelo, da sem ji vsaj malo polepšal dan.
Kar pa sedaj hočem napisat je, da bi šel lahko mirno mimo nje, samo pozdravil bi jo, pa ko jo (piiii). Ampak nisem tak.
In sedaj tisto, o čemer sem sploh odprl temo:
kaj pa, če se mi je ta "postanek" obrestoval? Kaj, če je bilo to namenjeno, da me gospa ogovori in mi za nekaj časa premakne vse, kar sem za ta dan načrtoval? Recimo, ko sem prišel domov, sem se zapeljal do Krka (na dveh kolesih, dosti zoprno v tem času), mogoče bi se, če se ne bi ustavil, kaj zgodilo? Tako pa se je na časovni premici vse zamaknilo.
Ste kdaj razmišlljali v tej smeri?
