Spoštovane članice in spoštovani člani, podpornice in podporniki Pozitivne Slovenije,
Obtožbe, ki so me znova doletele, so hud udarec za stranko in še posebej za vse tiste, ki ste v Pozitivno Slovenijo verjeli od prvega trenutka, ki ste nam zaupali svoj glas in nas decembra 2011 povedli do izjemno pomembne zmage na predčasnih parlamentarnih volitvah.
Izjemno hudo mi je, ker smo vsi skupaj znova postavljeni pred hudo preizkušnjo. Odgovornost je ogromna in moj prvi odziv na velike medijske naslove v torek, 8.1.2013, je bil, da bom odstopil, ker sem očitno zagrešil nekaj groznega. Najbolj boleče pa bi bilo, če mi ljudje ne bi zaupali več.
Potem pa sem prebral javno objavljeno zaključno poročilo Komisije za preprečevanje korupcije (mediji so ga prejeli pred mano), katerega vsebina me je močno presenetila. Očitke Komisije (KPK), da je moje premoženje »izrazito obremenjeno s korupcijskimi tveganji« v celoti zavračam, vam pa dolgujem natančnejše pojasnilo.
•Pogovor na KPK junija 2012 je bil korekten. Odgovoril sem na vprašanja, podrobnejše informacije, za katere so me prosili, pa smo dostavili v celoti. Še več! KPK smo tako pisno kot ustno zaprosili, da se v primeru nejasnosti ponovno obrnejo name ter da sem jim zmeraj na voljo. Navedba v zaključnem poročilu, da nisem posredoval vseh pojasnil, me je zato še toliko bolj razočarala. KPK bom prosil, da svojo pavšalno obtožbo opredeli natančno – z dokumenti, iz katerih bo razvidno, kdaj naj bi me prosili za pojasnila in katera vprašanja naj bi po njihovi oceni ostala nepojasnjena. Sam trdim, da takšnih primerov ni. KPK sem bil zmeraj na razpolago, kot veste, sem v preteklih letih vse uradne organe večkrat javno pozval, da preverijo moje premoženje do zadnje podrobnosti. Tudi danes sem jim pripravljen ponovno pojasniti vse, kar menijo, da je obrazloženo premalo.
•Nikoli nisem skrival, da sem za slovenske razmere premožen. Del svojega premoženja sem ustvaril z uspešnim delom v lastnem podjetju (ko sem ga zapustil kot direktor, je bilo ocenjeno na 27 mio DEM oz. 13,5 mio EUR), del z nakupom delnic Mercatorja leta 1998, katerih vrednost se je kasneje - v obdobju, ko sem bil v družbi predsednik uprave, zaradi uspešnega dela celotne ekipe, širitve in razvoja Mercatorja povečala (iz 5.800 na 38.000 SIT/delnico). Vse to sem javno in brez kakršnega koli ovinkarjenja neštetokrat povedal in pojasnil. Ponovno poudarjam, da sem vse svoje premoženje ustvaril in pridobil na zakonit in pregleden način. Zato ne morem sprejeti očitkov o t.i. načrtnem »sistemskem izmikanju poročanju o svojem premoženjskem stanju«. Še več, sam sem svoje premoženje razkrival tako ustreznim organom kot brez zadržkov tudi medijem, ki so to želeli in posredovali javnosti.
•Moje premoženje se v obdobju od 2006 do danes, ko opravljam javno funkcijo, ni povečalo. Že pred nastopom funkcije (ko sem bil še predsednik uprave Mercatorja) sem leta 2004 prodal svoje podjetje Electa in delnice Mercatorja. Kupnino v višini 3,4 milijarde slovenskih tolarjev oz. približno 14 milijonov evrov sem kot kredit posodil Electi. Ta kredit sem KPK ob prevzemu funkcije leta 2006 tudi v celoti prijavil, s čimer sem jasno sporočil, da mi Electa dolguje denar in bo ta denar v prihodnjih letih postopno vračala. To se tudi dogaja. Zaradi tega se moje premoženje ne povečuje in ne spreminja, drugačna je samo oblika. Kredit se je zmanjšal za vrednost zneskov, ki mi jih je Electa v navedenem obdobju vračala, zato odločno zavračam očitek KPK, da sem (dodatno) »pridobil denarna sredstva velikih zneskov« v skupni vrednosti 2,4 milijona evrov. Ponavljam, navedena sredstva so vračilo dolga, ki je bil KPK jasno prijavljen že leta 2006 in moje premoženje se zaradi tega ni povečalo. Pri tem poudarjam, da mi KPK ne očita, da so bile transakcije nezakonite, temveč, da sem storil prekršek, ker jih o tem nisem sproti obveščal.
•Soglašam z navedbo KPK, da sem storil prekršek pri prijavi zemljišč ob svoji hiši. Del teh zemljišč, ki ležijo vsa znotraj iste ograje, v prijavi po pomoti nisem navedel. Parcelne številke sem namreč prepisal iz gradbenega dovoljenja, kjer vseh ni bilo navedenih. To ni bilo prav in s svojo napako sem KPK seznanil takoj, ko sem bil na pomanjkljivost opozorjen (leta 2011). Prijavo premoženja sem takrat dopolnil in tudi na KPK so bili mnenja, da takšna napaka ni usodna, saj so vsa zemljišča znotraj iste ograje. Vse navedeno sem večkrat javno predstavil in pojasnil tudi v predvolilnem obdobju konec leta 2011.
•Lastništvo in poslovanje z vrednostnimi papirji: drži navedba KPK, da nisem (pravočasno) prijavil lastništva delnic Luke Koper in Krke. Kupil sem jih iz dela vrnjenega kredita (ki je bil prijavljen leta 2006) in z njimi svojega premoženja nisem povečal. Nasprotno, zaradi kasnejšega padca cene vrednostnih papirjev se je moje premoženje zmanjšalo. Pri tem nikakor ne drži očitek, da sem lastništvo kakorkoli sistematično skrival, saj sem se o imetju vrednostnih papirjev večkrat javno izrekel v medijih.
•V obdobju zgoraj navedenega vračanja prijavljenega kredita (od leta 2006 naprej) sta dve nakazili v letu 2011 časovno blizu transakciji med družbo GREP (zasebnim partnerjem v projektu Stožice) in družbo Baza Dante, kjer je prva družba posodila denar drugi družbi, slednja pa nato posojilo vrnila z obrestmi. KPK mi očita, da je del teh sredstev »končalo« na mojem osebnem računu, kar v celoti zavračam in je razvidno tako iz transakcij kot uradnih dokumentov (posojilne pogodbe med obema navedenima družbama). Če bi navedba držala (torej, da bi sredstva prejel na svoj račun), teh sredstev ne bi bilo na računu družbe GREP. Kako naj bi bila ista sredstva hkrati na dveh različnih računih? Očitek KPK zato odločno zavračam.
•Mirne vesti in odločno trdim, da v življenju nisem pridobil niti evra svojega premoženja na nezakonit način. Proračuna Mestne občine Ljubljana nisem oškodoval. Tudi za evro ne. Nasprotno! Trdim, da sem z dobrimi pogajanji ter strokovnim in zakonitim delom skupaj s sodelavkami in sodelavci premoženje Mestne občine Ljubljana v preteklih 6 letih bistveno povečal.
•Vir mojega premoženja je znan. To priznava tudi KPK. Vse transakcije so razvidne iz mojega tekočega računa, so pregledne in sledljive. Ničesar nisem skrival, vse moje denarno poslovanje je zmeraj teklo čez tekoči račun. S kovčki nisem in tudi ne nameravam trgovati nikoli. Vse svoje davčne obveznosti sproti in pravočasno poravnavam. Tudi evra svojega premoženja nimam zunaj Slovenije (pa mi posamezniki zmeraj znova očitajo tudi to).
Dejstvo je, da mi KPK v svojem poročilu ne očita korupcije, temveč »izrazito sistemsko korupcijsko tveganje«, kar odločno zavračam. Ker pritožba na vsebino poročila ni možna, se sprašujem, kako se sploh lahko branim. Ko nekdo tako uničujoče zareže v tvoje dobro ime in ugled ter ti naprti tako hude obtožbe, si postavljen pred zid. Ko so obtožbe še dodatno iztrgane iz konteksta in mediji široki javnosti postrežejo s kričečimi naslovi, je še težje. In najtežje je, če ti posledično ljudje ne verjamejo več.
Morda se v takšnem trenutku kot najbolj logična poteza zdi odstop. Res je, da bi imel tako več časa braniti svoje pravice in svojo čast. Prepričan pa sem, da bi to pomenilo dvoje:
•Če bi odstopil, bi večina razumela, da sem kriv. To pa nisem. Nisem kriv. Nisem si nezakonito prisvojil tudi enega evra, nisem oškodoval mestnega proračuna in javnih sredstev.
•Če bi se danes umaknil, bi bilo to dokončno. Dokazovanje nedolžnosti po sodni poti traja predolgo, da bi se še lahko vrnil. Pred nekaj dnevi sem praznoval 60. rojstni dan.
S svojim vztrajanjem na položaju župana Mestne občine Ljubljana in predsednika stranke Pozitivna Slovenija nisem in ne želim biti žaljiv do KPK, še manj pa do volivk in volivcev, vseh podpornikov in prebivalcev Slovenije. Sem eden tistih, ki verjamemo v pravno državo. Verjamem v pravičnost in verjamem, da dobro na koncu zmeraj zmaga. Nisem kriminalec, nisem koruptiven in vsak pridobljen evro v svojem življenju lahko in tudi sem pojasnil. Odločno se bom boril, da svoje ime operem vseh tovrstnih obtožb, ki so se okrepile z vstopom v državno politiko. Če mi boste volivke in volivci dovolili, bom to storil kot župan in kot predsednik stranke. Ker želim dobro Ljubljani in Sloveniji. Ker sem prepričan, da bo odločno in odgovorno delo Pozitivne Slovenije v tem letu ključno, da razmere v državi končno izboljšamo.
Odločitev za politiko ni bila enostavna, sprejel sem jo s prepričanjem, da lahko Slovenijo skupaj popeljemo v boljše čase, da lahko povečamo kakovost življenja v naši lepi državi in vsem državljankam in državljanom omogočimo dostojno življenje. Svoje zaupanje in optimizem sem gradil z uspešnimi rezultati, ki smo jih s sodelavkami in sodelavci dosegli v Mercatorju in kasneje v Mestni občini Ljubljana. Oblikovali smo program, ki bo v našo deželo prinesel več optimizma, nova delovna mesta in gospodarsko rast, hkrati pa bomo ohranili javno zdravstvo in šolstvo ter pokojnine brez rezov in odpuščanj. V to smo verjeli in zato smo skupaj zmagali na volitvah.
Na rednem kongresu v soboto, 12.1.2013, bomo program nadgradili s Temeljno listino Slovenija 2020, ki Pozitivno Slovenijo opredeljuje kot edino in resno alternativo tej vladi in političnim strankam. Verjamemo v gospodarsko uspešno, socialno in pravno državo, ki ne odstopa od civilizacijskih standardov in človekovih pravic.
Vabim vas, da se sobotnega dogodka udeležite v kar največjem številu. Če želimo udejanjiti program stranke, ki je izjemen, moramo vztrajati. Ne v dobro stranke ali posameznih parcialnih interesov, temveč predvsem v dobro države, ki rabi čimprejšnjo pomoč.
Spoštovani,
V politiki je vse odvisno od zaupanja. Prebivalk in prebivalcev, volivk in volivcev. Brez zaupanja ni politikov. Iskreno upam, da mi boste dovolili nadaljevati začrtano pot, izpolniti programske obljube in zaveze. Ker nisem ničesar ukradel in nisem koruptiven, si bom odločno prizadeval, da bom opral svoje ime in ugled, vse dokler bom imel možnost.
S spoštovanjem,
Zoran Jankoviæ
Obtožbe, ki so me znova doletele, so hud udarec za stranko in še posebej za vse tiste, ki ste v Pozitivno Slovenijo verjeli od prvega trenutka, ki ste nam zaupali svoj glas in nas decembra 2011 povedli do izjemno pomembne zmage na predčasnih parlamentarnih volitvah.
Izjemno hudo mi je, ker smo vsi skupaj znova postavljeni pred hudo preizkušnjo. Odgovornost je ogromna in moj prvi odziv na velike medijske naslove v torek, 8.1.2013, je bil, da bom odstopil, ker sem očitno zagrešil nekaj groznega. Najbolj boleče pa bi bilo, če mi ljudje ne bi zaupali več.
Potem pa sem prebral javno objavljeno zaključno poročilo Komisije za preprečevanje korupcije (mediji so ga prejeli pred mano), katerega vsebina me je močno presenetila. Očitke Komisije (KPK), da je moje premoženje »izrazito obremenjeno s korupcijskimi tveganji« v celoti zavračam, vam pa dolgujem natančnejše pojasnilo.
•Pogovor na KPK junija 2012 je bil korekten. Odgovoril sem na vprašanja, podrobnejše informacije, za katere so me prosili, pa smo dostavili v celoti. Še več! KPK smo tako pisno kot ustno zaprosili, da se v primeru nejasnosti ponovno obrnejo name ter da sem jim zmeraj na voljo. Navedba v zaključnem poročilu, da nisem posredoval vseh pojasnil, me je zato še toliko bolj razočarala. KPK bom prosil, da svojo pavšalno obtožbo opredeli natančno – z dokumenti, iz katerih bo razvidno, kdaj naj bi me prosili za pojasnila in katera vprašanja naj bi po njihovi oceni ostala nepojasnjena. Sam trdim, da takšnih primerov ni. KPK sem bil zmeraj na razpolago, kot veste, sem v preteklih letih vse uradne organe večkrat javno pozval, da preverijo moje premoženje do zadnje podrobnosti. Tudi danes sem jim pripravljen ponovno pojasniti vse, kar menijo, da je obrazloženo premalo.
•Nikoli nisem skrival, da sem za slovenske razmere premožen. Del svojega premoženja sem ustvaril z uspešnim delom v lastnem podjetju (ko sem ga zapustil kot direktor, je bilo ocenjeno na 27 mio DEM oz. 13,5 mio EUR), del z nakupom delnic Mercatorja leta 1998, katerih vrednost se je kasneje - v obdobju, ko sem bil v družbi predsednik uprave, zaradi uspešnega dela celotne ekipe, širitve in razvoja Mercatorja povečala (iz 5.800 na 38.000 SIT/delnico). Vse to sem javno in brez kakršnega koli ovinkarjenja neštetokrat povedal in pojasnil. Ponovno poudarjam, da sem vse svoje premoženje ustvaril in pridobil na zakonit in pregleden način. Zato ne morem sprejeti očitkov o t.i. načrtnem »sistemskem izmikanju poročanju o svojem premoženjskem stanju«. Še več, sam sem svoje premoženje razkrival tako ustreznim organom kot brez zadržkov tudi medijem, ki so to želeli in posredovali javnosti.
•Moje premoženje se v obdobju od 2006 do danes, ko opravljam javno funkcijo, ni povečalo. Že pred nastopom funkcije (ko sem bil še predsednik uprave Mercatorja) sem leta 2004 prodal svoje podjetje Electa in delnice Mercatorja. Kupnino v višini 3,4 milijarde slovenskih tolarjev oz. približno 14 milijonov evrov sem kot kredit posodil Electi. Ta kredit sem KPK ob prevzemu funkcije leta 2006 tudi v celoti prijavil, s čimer sem jasno sporočil, da mi Electa dolguje denar in bo ta denar v prihodnjih letih postopno vračala. To se tudi dogaja. Zaradi tega se moje premoženje ne povečuje in ne spreminja, drugačna je samo oblika. Kredit se je zmanjšal za vrednost zneskov, ki mi jih je Electa v navedenem obdobju vračala, zato odločno zavračam očitek KPK, da sem (dodatno) »pridobil denarna sredstva velikih zneskov« v skupni vrednosti 2,4 milijona evrov. Ponavljam, navedena sredstva so vračilo dolga, ki je bil KPK jasno prijavljen že leta 2006 in moje premoženje se zaradi tega ni povečalo. Pri tem poudarjam, da mi KPK ne očita, da so bile transakcije nezakonite, temveč, da sem storil prekršek, ker jih o tem nisem sproti obveščal.
•Soglašam z navedbo KPK, da sem storil prekršek pri prijavi zemljišč ob svoji hiši. Del teh zemljišč, ki ležijo vsa znotraj iste ograje, v prijavi po pomoti nisem navedel. Parcelne številke sem namreč prepisal iz gradbenega dovoljenja, kjer vseh ni bilo navedenih. To ni bilo prav in s svojo napako sem KPK seznanil takoj, ko sem bil na pomanjkljivost opozorjen (leta 2011). Prijavo premoženja sem takrat dopolnil in tudi na KPK so bili mnenja, da takšna napaka ni usodna, saj so vsa zemljišča znotraj iste ograje. Vse navedeno sem večkrat javno predstavil in pojasnil tudi v predvolilnem obdobju konec leta 2011.
•Lastništvo in poslovanje z vrednostnimi papirji: drži navedba KPK, da nisem (pravočasno) prijavil lastništva delnic Luke Koper in Krke. Kupil sem jih iz dela vrnjenega kredita (ki je bil prijavljen leta 2006) in z njimi svojega premoženja nisem povečal. Nasprotno, zaradi kasnejšega padca cene vrednostnih papirjev se je moje premoženje zmanjšalo. Pri tem nikakor ne drži očitek, da sem lastništvo kakorkoli sistematično skrival, saj sem se o imetju vrednostnih papirjev večkrat javno izrekel v medijih.
•V obdobju zgoraj navedenega vračanja prijavljenega kredita (od leta 2006 naprej) sta dve nakazili v letu 2011 časovno blizu transakciji med družbo GREP (zasebnim partnerjem v projektu Stožice) in družbo Baza Dante, kjer je prva družba posodila denar drugi družbi, slednja pa nato posojilo vrnila z obrestmi. KPK mi očita, da je del teh sredstev »končalo« na mojem osebnem računu, kar v celoti zavračam in je razvidno tako iz transakcij kot uradnih dokumentov (posojilne pogodbe med obema navedenima družbama). Če bi navedba držala (torej, da bi sredstva prejel na svoj račun), teh sredstev ne bi bilo na računu družbe GREP. Kako naj bi bila ista sredstva hkrati na dveh različnih računih? Očitek KPK zato odločno zavračam.
•Mirne vesti in odločno trdim, da v življenju nisem pridobil niti evra svojega premoženja na nezakonit način. Proračuna Mestne občine Ljubljana nisem oškodoval. Tudi za evro ne. Nasprotno! Trdim, da sem z dobrimi pogajanji ter strokovnim in zakonitim delom skupaj s sodelavkami in sodelavci premoženje Mestne občine Ljubljana v preteklih 6 letih bistveno povečal.
•Vir mojega premoženja je znan. To priznava tudi KPK. Vse transakcije so razvidne iz mojega tekočega računa, so pregledne in sledljive. Ničesar nisem skrival, vse moje denarno poslovanje je zmeraj teklo čez tekoči račun. S kovčki nisem in tudi ne nameravam trgovati nikoli. Vse svoje davčne obveznosti sproti in pravočasno poravnavam. Tudi evra svojega premoženja nimam zunaj Slovenije (pa mi posamezniki zmeraj znova očitajo tudi to).
Dejstvo je, da mi KPK v svojem poročilu ne očita korupcije, temveč »izrazito sistemsko korupcijsko tveganje«, kar odločno zavračam. Ker pritožba na vsebino poročila ni možna, se sprašujem, kako se sploh lahko branim. Ko nekdo tako uničujoče zareže v tvoje dobro ime in ugled ter ti naprti tako hude obtožbe, si postavljen pred zid. Ko so obtožbe še dodatno iztrgane iz konteksta in mediji široki javnosti postrežejo s kričečimi naslovi, je še težje. In najtežje je, če ti posledično ljudje ne verjamejo več.
Morda se v takšnem trenutku kot najbolj logična poteza zdi odstop. Res je, da bi imel tako več časa braniti svoje pravice in svojo čast. Prepričan pa sem, da bi to pomenilo dvoje:
•Če bi odstopil, bi večina razumela, da sem kriv. To pa nisem. Nisem kriv. Nisem si nezakonito prisvojil tudi enega evra, nisem oškodoval mestnega proračuna in javnih sredstev.
•Če bi se danes umaknil, bi bilo to dokončno. Dokazovanje nedolžnosti po sodni poti traja predolgo, da bi se še lahko vrnil. Pred nekaj dnevi sem praznoval 60. rojstni dan.
S svojim vztrajanjem na položaju župana Mestne občine Ljubljana in predsednika stranke Pozitivna Slovenija nisem in ne želim biti žaljiv do KPK, še manj pa do volivk in volivcev, vseh podpornikov in prebivalcev Slovenije. Sem eden tistih, ki verjamemo v pravno državo. Verjamem v pravičnost in verjamem, da dobro na koncu zmeraj zmaga. Nisem kriminalec, nisem koruptiven in vsak pridobljen evro v svojem življenju lahko in tudi sem pojasnil. Odločno se bom boril, da svoje ime operem vseh tovrstnih obtožb, ki so se okrepile z vstopom v državno politiko. Če mi boste volivke in volivci dovolili, bom to storil kot župan in kot predsednik stranke. Ker želim dobro Ljubljani in Sloveniji. Ker sem prepričan, da bo odločno in odgovorno delo Pozitivne Slovenije v tem letu ključno, da razmere v državi končno izboljšamo.
Odločitev za politiko ni bila enostavna, sprejel sem jo s prepričanjem, da lahko Slovenijo skupaj popeljemo v boljše čase, da lahko povečamo kakovost življenja v naši lepi državi in vsem državljankam in državljanom omogočimo dostojno življenje. Svoje zaupanje in optimizem sem gradil z uspešnimi rezultati, ki smo jih s sodelavkami in sodelavci dosegli v Mercatorju in kasneje v Mestni občini Ljubljana. Oblikovali smo program, ki bo v našo deželo prinesel več optimizma, nova delovna mesta in gospodarsko rast, hkrati pa bomo ohranili javno zdravstvo in šolstvo ter pokojnine brez rezov in odpuščanj. V to smo verjeli in zato smo skupaj zmagali na volitvah.
Na rednem kongresu v soboto, 12.1.2013, bomo program nadgradili s Temeljno listino Slovenija 2020, ki Pozitivno Slovenijo opredeljuje kot edino in resno alternativo tej vladi in političnim strankam. Verjamemo v gospodarsko uspešno, socialno in pravno državo, ki ne odstopa od civilizacijskih standardov in človekovih pravic.
Vabim vas, da se sobotnega dogodka udeležite v kar največjem številu. Če želimo udejanjiti program stranke, ki je izjemen, moramo vztrajati. Ne v dobro stranke ali posameznih parcialnih interesov, temveč predvsem v dobro države, ki rabi čimprejšnjo pomoč.
Spoštovani,
V politiki je vse odvisno od zaupanja. Prebivalk in prebivalcev, volivk in volivcev. Brez zaupanja ni politikov. Iskreno upam, da mi boste dovolili nadaljevati začrtano pot, izpolniti programske obljube in zaveze. Ker nisem ničesar ukradel in nisem koruptiven, si bom odločno prizadeval, da bom opral svoje ime in ugled, vse dokler bom imel možnost.
S spoštovanjem,
Zoran Jankoviæ
