ksz
me zanima kdaj bo nova vstaja, pol leta je župan pa že slišim take zgodbice. Nategnili so nas na suho
IZPOVED SODELAVKE V HIŠI JEZIKOV!!
O meni
Od l. 2001sem sodelovala po avtorski pogodbi s Hišo jezikov kot predavateljica, prevajalka in lektorica, od l. 2007 pa smo sodelovali preko mojega s.p. Vodja Hiše jezikov sem bila od 1.1.2012 do 2. 8. 2013.
Podjetja, v lasti MK Svarog izobraževalni zavod, (v okviru katerega deluje tudi Hiša jezikov) je zasebni zavod, zato bilanca na AJPESU ni javno objavljena, lahko pa zaprosite zanjo proti plačilu in preverite višino dolgov, ki jih ima podjetje. Direktor podjetja je Marko Kovačič, družbeniki pa so tudi Marko Žula, Peter Režonja in Izobraževalno društvo Svarog. MK je bil eden izmed pobudnikov in gonilna sila Izobraževalnega društva Svarog, hkrati pa sta bila Kovačič in Žula dejavna v takratni študentski politiki. Posebej MK je bil zelo blizu dr. Ludviku Toplaku, s katerim sta sodelovala vsa leta. Po prejetju sredstev, zbranih za obštudijski dodatek študentov na pobudo Študentskega sveta, je nastal Svarog izobraževalni zavod, sledila je preselitev na današnjo lokacijo. Kot zastopnik društva je sicer vpisan Jernej Mauko, toda društvo in zavod sta oba registrirana na istem naslovu (Razlagova 22) in pa Jernej Mauko je več let delal pri MK – ne vem, ali je bil zaposlen redno ali po avtorski pogodbi. Podatki o društvu in zavodu so dosegljivi na AJPESU, zgodbo o tem, kako je Študentski svet financiral MK, pa mi je potrdil član takratnega študentskega sveta. Svarog izobraževalni zavod je imel naslednje oddelke:
Hiša jezikov – tečaji in prevodi; v l. 2012 je bilo dobrih 90.000 prometa brez DDV, do mojega odhoda konec julija 2013 pa 60.000 brez DDV. Zaposlenih na HJ ni; jaz sem račune izstavljala preko mojega s.p.
Spletni oddelek – zaradi propadlega projekta ukinjen (mislim, da l. 2009 ali 2010); na dan mojega odhoda praktično brez prihodkov iz poslovanja. Vodja je bil Tomaž Kovačič, brat MK, ki je nato prevzel funkcijo direktorja Svarog informacijske tehnologije d.o.o. samo na papirju, saj je bil dejanski direktor MK.
Oddelek izobraževalnih vsebin – pred mojim odhodom sta 2 osebi dokončevali 1 projekt, na nek za njih relevanten razpis pa se niso pravočasno prijavili, tako da so izgubili zagotovljen posel.
V času pred novim letom, po novem letu in spomladi 2013 so bili vsi (3 osebe), ki so bili zaposleni v Svarog izobraževalnem zavodu, prijavljeni na zavod za zaposlovanje, s tem da sta 2 osebi vse do dne mojega odhoda prihajali vsak dan v službo. Po njunih zasebnih izjavah nimata plačanih prispevkov, kakšen dogovor pa so imeli glede izplačila plač, pa ne vem.
Zaradi prevelikega števila oseb v zavodu in d.o.o. ter zaradi premalo poslov so trpeli predvsem predavatelji in prevajalci Hiše jezikov. Največja kriza v podjetju je bila v decembru 2012, ko večina predavateljev ni imela plačanih honorarjev od oktobra, pri nekaterih pa sem še marca 2013 odkrila, da nimajo poplačanih storitev, opravljenih v novembru in decembru 2013. Plačil nisem smela izvajati jaz, temveč MK ali po njegovem naročilu sodelavka.
Podjetje ima dolgove do mene ( v višini 22.973,20 EUR) iz l. 2011, 2012 in polovice 2013 za poučevanje nemščine, prevajanje in lektoriranje. Sredi leta 2011 mi je podjetje dolgovalo cca. 10.000 EUR, zato sem sodelovanje z MK prekinila. Jeseni 2011 mi je predlagal vodenje Hiše jezikov z obljubo, da mi bo na ta način lažje povrnil dolg, kar se seveda ni zgodilo, temveč je dolg samo še narasel. Podjetje je bilo ali pa je še dolžno fotokopirnici Dulcis, podjetju Duolift za najem prostorov, nekateri sodelavci Hiše jezikov pa so morali vložiti izvršbe, da so prišli do denarja.
Če povzamem – do dne mojega odhoda je normalno posloval samo 1 del podjetja, t.j. Hiša jezikov, ki se jo je zaradi težav v drugih 2 delih in predvsem v d.o.o. popolnoma finančno izčrpalo.
Podjetje Svarog informacijske tehnologije, d.o.o. je MK ustanovil za potrebe posla z interaktivnimi tablami. Direktorski naziv sta si z bratom nekajkrat izmenjala; dejanski direktor in vodja poslov je bil vedno MK. Brat, Tomaž Kovačič, je nazadnje bil direktor do sredine avgusta 2013, sedaj je uradno na zavodu. Podjetje je pred propadom imelo 4 zaposlene, od poletja 2013 do pomladi 2013 je 1 oseba odšla sama zaradi spora z MK, ostali so bili prijavljeni na zavod za zaposlovanje, do dne mojega odhoda pa se je za občasno pomoč v podjetje vračala 1 oseba. Posel z interaktivnimi tablami je prvo krizo doživel že l. 2009, ko se je MK sprl z grškim dobaviteljem tabel. Posel je nadaljeval z angleškim dobaviteljem (Steljes, ki ima podružnico v Mariboru). Za table je podjetje večino dobilo avanse, vendar je ta denar MK porabil za nekaj drugega, tako da ni mogel plačati dobavitelja in seveda tudi ne dostaviti tabel strankam. Vse to se je dogajalo v začetku leta in spomladi 2013. MK je zaradi nedobavljenih tabel izgubil pogodbo za uradnega zastopnika interaktivnih tabel Smart in s tem tudi vse prihodke iz tega podjetja.
Od decembra do dne mojega odhoda sta bili obe podjetji popolnoma prepuščeni sami sebi, saj je bil MK zaradi vloge v Fištravčevi ekipi najprej zaseden z vodenjem celotne volilne kampanje, po izvolitvi pa je bil večji del delovnega dne na občini, tako da se je na sedež podjetja vračal samo občasno. Zgodilo se je, da ga nisem videla tudi po cel teden. Pri tem nismo dobili nobenih navodil, kaj in kako naj delamo ali ukrepamo, niti večino časa ni odgovarjal na telefon ali meil.
Kmalu po novem letu so nas začele klicati ogorčene stranke zaradi nedobave tabel. Klicale so večinoma osnovne šole. Ker je bil telefon d.o.o. zaradi neplačil večinoma izklopljen, so stranke klicale na telefon Hiše jezikov, na katerega sem se oglašala jaz, s tem da nisem, kljub več prošnjam, od MK dobila nobenega navodila, kaj naj sploh govorim ljudem, ki so mi celo grozili. Sam se strankam na telefon večinoma ni oglašal. Zaradi dolgov so podjetje večkrat obiskali izterjevalci. Ker MK ni bilo na podjetju, sem se tudi s tem morala ukvarjati sama. Izterjevalci so nas obiskali zaradi neplačane najemnine za poslovne prostore na Razlagovi 22, zaradi nedobavljenene table podjetju Porsche Slovenija ter zaradi več nedobavljenih tabel dr. Ludviku Toplaku (Alma Mater Europaea).
Podjetje Svarog Informacijske tehnologije, d.o.o. je na seznamu davčnih dolžnikov . Za vodenje Hiše jezikov mi podjetje dolguje 8.442,23 EUR.
Proti obema podjetjema sem konec septembra preko odvetnika vložila izvršbo na TRR, čeprav do poplačila dplga še ni prišlo (oba sklepa o izvršbi sta bila izdana 8.10.2013). Hiša jezikov posluje še vedno normalno, saj me občasno kontaktirajo predavatelji. Po besedah enega je tako za nemščino »ogromno vpisanih«, po besedah MK pa je vpis »ful dober«. Očitno podjetje ne posluje preko svojih TRR, saj bi drugače do mene moral priti vsaj minimalen priliv.
»Poslovanje« z gotovino
Iz zgoraj zapisanega je razvidno, da obe podjetji ne moreta biti likvidni niti ne moreta razpolagati z gotovino, vendar se je v juniju 2013 pričelo dogajati prav to. Pri sodelavki in zelo dobri, predvsem pa lojalni, prijateljici MK je le-ta pričel puščati večje količine gotovine. Prvi je po gotovino v višini 2.000 EUR prišel Darko Berlič. Ker ni imel sodelavkine številke, je poklical mene in vprašal, kdaj lahko pride po denar, ki mu ga je obljubil MK. Drug gospod, katerega imena si nisem zapomnila, me je prav tako poklical in spraševal za gotovino, ki mu jo je obljubil MK. Gotovina se je izplačevala tudi nekaterim predavateljem, ker na TRR obeh podjetij sploh ni bilo nobenih sredstev. En predavatelj je dobil 1.500 EUR v gotovini, gotovino je prejela tudi predavateljica za potrebe poletne šole. Druga predavateljica me je prav tako sredi septembra obvestila, da je dobila gotovino (v petstotakih). Ne nazadnje je tudi meni MK na najinem sestanku po mojem odhodu obljubil »šest ali sedem tisoč gotovine«. Na istem sestanku mi je, ko sva se pogovarjala o povračilu dolgov do mene, povedal, da ima na občini »parkiranih okrog 200.000, samo ven jih mora dobit«, svoje dolgove pa je ocenil na »ne več ko 150.000«. Za poplačilo dolgov mi je dvakrat predlagal (prvič, takoj po izvolitvi Fištravca, drugič pa na tem sestanku), da bi Hiša jezikov izvajala tečaje za občinska podjetja, ampak ker on ne sme poslovati z občino, moja firma pa, bi račune izstavila jaz, tečaje bi izvajala Hiša jezikov, denar pa bi ostal meni, s čimer bi MK poplačal dolg. Moj komentar je bil »če res ne gre drugače«, ko sem stvar prespala, pa mi je seveda postalo jasno, da ne smem sodelovati pri tem. Nato je MK začel obljubljat plačilo z besedami »skušam en posel skozi speljati, da bi ti lahko en večji del dolga odplačal«. Na osnovi teh praznih in na pol kriminalnih obljub sem se odločila za izvršbo in posledično tudi za javno objavo njegovega početja, ker mi je postalo jasno, da gre za nečedne posle, ki so lahko samo v povezavi z občino.
Drugi »sporni posli«
Sredi poletja je MK poskušal preko firme dobrega prijatelja iz študentske politike speljati posel z interaktivnimi zasloni, namenjenimi za avtobusne postaje. Sama sem morala v Nemčiji kontaktirat morebitnega dobavitelja zaslonov, saj ni znal nihče drug dovolj dobro nemško, MK pa se je dogovarjal z nekdanjim zaposlenim v Svarogu za montažo teh zaslonov.
MK je uredil, da je imel Dejan Ðorđeviæ (Anolis) v prostorih Hiše jezikov pred županom predstavitev na temo posodobitve spletne strani občine. Dejan Ðorđeviæ je oblikoval in tiskal ves promocijski material, ki ga je Fištravec potreboval za kampanjo. Spletna stran občine ima že precej časa spodaj zapis, da je v »pripravi nova podoba strani«.
Vračanje »uslug«
Nekateri ljudje so morali MK vračati »usluge«; nekatere je koristila tudi Hiša jezikov. Darko Berlič je tako moral omogočiti objavo članka o Hiši jezikov v reviji Narava zdravi in poskrbeti za snemanje na poletni šoli. Besede MK so bile »samo pokliči ga, pa bo naredo«. Simona Partlič mi je morala pomagati pri kontaktih, ki smo jih potrebovali za poletno šolo. Ko se mi ni oglašala na telefon in sem to povedala MK, je njegov odziv bil »pa kaj se zaj gre, če pa sem ji zrihtal službo na občini«. Za Dejana Ðorđeviæa sem dobila navodila, da »mora vse naredit, kaj mu rečem, ker sem mu dooooosti stvari zrihtal«. Njegovo podjetje Anolis mi je tako oblikovalo in tiskalo brošure za poletno šolo, po mojem odhodu pa so pripravili še vse bannerje za spletno stran in facebook stran Hiše jezikov ter posamezne objave na facebooku. MK je po istem principu vračanja uslug uredil tudi jesenske oglase na Radiu City, ki so bili za Hišo jezikov do sedaj vedno predragi.
Vse »usluge« je MK poimenoval »novi socialni kontakti« ter tudi meni ponudil, da »naj povem, če kaj rabim, ker mi lahko marsikje pomaga«. Teh uslug nisem koristila.
Pelko, Pigac, Berlič in Kovačič
Pelko in Kovačič se poznata iz Miklavža, saj sta doma v neposredni bližini, Pigac in Berlič pa poslovno sodelujeta s Pelkotom; za vse bi lahko rekli, da so se poznali dobro in da so prijatelji.
Pelko in Kovačič sta prvič resneje sodelovala pri zadevi z Miklavškim gozdom, kjer je bil MK ustanovitelj DomG in pobudnik referenduma, Pelko pa podpornik. MK je imel z miklavško občino in osnovno šolo sklenjenih nekaj pogodb o sodelovanju, po sporu z županom Kremžarjem pa niso bile obnovljene oz. so bile prekinjene. To je verjetno tudi razlog, da se je MK odločil, da bo zrušil Kremžarja. V kampanji za novega župana Miklavža je vodil in organiziral prav vse, pomemben zaveznik in pomagač je bil tudi Pelko, zraven pa še Mateja Mesarec in Mirjana Vazzaz Ferčec (vsi Zares). Za županskega kandidata je MK izbral Mladena Kraljiæa (naveza Mitja Kotnik in UM, kjer je bil in je še Kraljiæ tudi zaposlen). Že takrat so se pojavljala vprašanja, kdo financira Kraljiæevo kampanjo. Nekaj časa po izgubljenih županskih volitvah me je MK vprašal, kaj mislim, da bi se zgodilo, če bi univerza zvedela, da je financirala Kraljiæevo kampanjo. Financiranje je uredil Kotnik, toda ne vem, na kakšen način. O povezavi Kotnik-Kovačič velja še omeniti, da je bil Kotnik nekakšen lobist za posle MK v povezavi z univerzo in Fakulteto za zdravstvene vede. Kotnik je prihajal h MK po gotovino, kar mi je slednji nekoč obrazložil tako: »Sploh nena več skrivam, ker zdaj že takeltak vsi vejo, da hodi Kotnik k meni po gnar«.
Kasneje so zgornje osebe na različne načine sodelovale s Hišo jezikov. Pelko je na izklop.com objavil video Hiše jezikov, ki ga je posnel Berlič, Pigac pa je fotografiral predavatelje za brošure in slike učilnic za spletno stran.
Žula in Kovačič
Marko Žula in MK se zelo dobra poznata iz študentske politike in sta vsa ta leta ohranila prijateljske stike. Marko Žula je celo ob prvi krizi zaradi interaktivnih tabel MK posodil nekoliko večjo količino denarja, ki ga ta seveda ni vrnil, zato ga je Žula moral tožit. Kolikor vem, je denar dobil vrnjen. Preverit velja tudi zgodbo o Žulinem podjetju Panonica, kjer so se pojavljali očitki o nepravilnostih zaradi naveze z Žulinim očetom.
Konec leta 2012
V tem času se začne na sedežu Hiše jezikov redno pojavljati Pelko, kasneje še NO DOG SHOULD BE BEATENrlič in Pigac. Na razgovoru v pisarni me MK vpraša, če vem, kdo stoji za stranjo FKNO na facebooku. Povzetek:
Jaz: Ne vem, samo domnevam.
MK: No, kdo misliš da je?
Jaz: Pelko
MK: Kak si to ugotovila?
Jaz: Ker je vsak dan tu.
MK: Res je Pelko, samo to nobeden ne ve. Nobenemu ne smeš povedat.
Iz nadaljnjega pogovora sem izvedela, da je Pelko omenjeno facebook stran ustvaril »za foro« , da mu Pigac in Berlič samo pomagata in da najprej sploh ni imel nobenega načrta, ampak je samo hotel jezit Kanglerja, ko pa so mu stvari ušle izpod nadzora (na domu so ga obiskali kriminalisti), se je obrnil na MK, da mu pomaga. Kovačič izreče o Pelkotu, da »je čisto zlato, samo se tega ne zaveda« ter stavek, ki je mene osebno najbolj prestrašil: »Pelko ima moč, da zruši državo!«
Volilna kampanja
Uradno je volilno kampanjo vodil Berlič, toda MK je dejansko koordiniral popolnoma vse, vključno z Berličem, saj je pred tem že dokaj uspešno vodil Kraljiæevo volilno kampanjo za župana Miklavža. MK izbere potencialnega županskega kandidata, dr. Fištravca, ki ga pozna še iz študentskih časov, saj je MK študiral sociologijo na bivši Pedagoški fakulteti. MK me je vprašal o Fištravcu ter se pritoževal, da v Mariboru »ni pametnega kandidata«. Kasneje mi je povedal, da je prvič Fištravec kandidaturo za župana zavrnil, nato pa jo je sprejel. S čim ga je prepričal, ne vem.
Skupina (Kovačič, Pelko, Pigac, Berlič, Partlič, Fištravec, Ðorđeviæ, kasneje še Jager in ostali, ki jih nisem poznala) so se redno sestajali (tudi večkrat na teden) v prostorih Hiše jezikov, čisto natančneje v predavalnici 5. V Hiši jezikov so se sestajali tudi Fištravčevi prostovoljci, po izvolitvi Fištravca pa so v istih prostorih potekali tudi različni sestanki ali predstavitve.
MK prav tako izbere direktorja mestne uprave Marka Žulo. Podrobnosti dogovora ne poznam.
MK vodi tudi financiranje Fištravčeve kampanje in hodi osebno po mariborskih firmah zbirat donacije. Za Fištravčevo kampanjo je tako denar prispevala npr. Zavarovalnica Maribor, nekaj denarja (kolikor ga je še ostalo) gre iz Svaroga, MK pa za ta namen porabi tudi denar dr. Ludvika Toplaka, ki ga je ta dal za nabavo interaktivnih tabel. Verjetno ravno zaradi tega Fištravec ni želel javno pokazati financiranja volilne kampanje.
Po izvolitvi
Po izvolitvi MK skorajda ni več na sedežu svojega podjetja, saj se »preseli« na občino. Povzemam nekaj njegovih izjav in situacij, ki ponazarjajo njegovo vlogo:
- Ne vem, kaj naj naredim s Fištravcem (Fištravec se ni pripravil na nek novinarski dogodek)
- Žula dela kar nekaj po svoje (za svoje ravnanje se mu je Žula prišel osebno opravičit na sedež podjetja)
- Na občini opravljam »grdo delo«, odstavljam direktorje
- Nihče ne more do župana, ne da bi šel mimo mene
- Zdaj že vsi vejo, kdo sem in sami prihajajo do mene
- Z novimi socialnimi kontakti bom rešil Svarog
- v pisarni MK na Svarogu mi je pokazal odprto pošto, naslovljeno na župana, ki jo je najprej pogledal MK, šele nato župan (čisto konkretno – bil je dopis iz Dobe, da si še naprej želijo dobrega sodelovanja).