Zastaranje prometnega prekrška

Verjetno je prišlo vmes do pretrganja...

-----------------------

(1) Postopek o prekršku ni dopusten, če pretečeta dve leti od dneva, ko je bil prekršek storjen.
(2) Zastaranje ne teče v času, ko se po zakonu postopek o prekršku ne sme začeti ali nadaljevati.
(3) Zastaranje pretrga vsako dejanje organa , pristojnega za postopek, ki meri na pregon storilca prekrška. Po vsakem pretrganju začne teči zastaranje znova, vendar pa postopek o prekršku v nobenem primeru ni več mogoč, ko poteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje postopka o prekršku.
(4) Zastaranje se pretrga tudi, če stori storilec v času, ko teče zastaralni rok, enako hud ali hujši istovrstni prekršek.

Vendar obstaja tudi absolutni zastaralni rok ane...

Odgovor na tvoje vprašanje:
2 letni zastaralni rok je relativen, kar pomeni, da se mora v roku 2 let od storitve prekrška uvesti postopek.
Pri tebi je kot vidiš bil uveden postopek, zato pride v poštev le še absolutno zastaranje, to pa je 4 leta !!!

Pozorno preberi 3. člen 42. člena (glej spodaj) pa ti bo vse tako jasno.

Zakon o prekrških!
Šesto poglavje
ZASTARANJE

Zastaranje pregona

42. člen

(1) Postopek o prekršku ni dopusten, če pretečeta dve leti od dneva, ko je bil prekršek storjen.
(2) Zastaranje ne teče v času, ko se po zakonu postopek o prekršku ne sme začeti ali nadaljevati.
(3) Zastaranje pretrga vsako dejanje organa, pristojnega za postopek, ki meri na pregon storilca prekrška. Po vsakem pretrganju začne teči zastaranje znova, vendar pa postopek o prekršku v nobenem primeru ni več mogoč, ko poteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje postopka o prekršku.
(4) Zastaranje se pretrga tudi, če stori storilec v času, ko teče zastaralni rok, enako hud ali hujši istovrstni prekršek.

No istočasno je dobil 3 enake odgovore

Vsak odgovor sodisca po domače povedano.

Absolutni zastaralni rok je opisan zgoraj v delu:
...ko poteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje postopka o prekršku.

Torej v večini primerov 4 leta.
----------
Je pa bilo včasih. Zastaralni rok 1 leto, absolutni 2 leti. Takrat je kar precej stvari zastaralo.

Vložil pa si tudi ugovor zoper "neko" odločbo prekrškovnega organa, zato se je postopek nadaljeval kot redni in zaključil s sodbo.
Prekrškovni organ (plavci) so vložili nato obdolžilni predlog.
Plačilni nalog je odločba prekrškovnega oragan v skrajšanem postopku in je že sam po sebi začetek postopka, ki pa se po ugovoru nadaljuje kot redni postopek.
Kot veš je v ugovoru dovolj zgolj formalna navedba (podatki), da ugovarjaš, pri čemer obrazložitev ni potrebna...


Začetek postopka o prekršku

50. člen

(1) Postopek o prekršku se začne po uradni dolžnosti, ko opravi prekrškovni organ v okviru svoje pristojnosti v ta namen kakršnokoli dejanje, ali z vložitvijo pisnega predloga oškodovanca, državnega tožilca ali državnega organa, nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne skupnosti (predlagatelji).
(2) Predlog mora vsebovati podatke o kršitelju prekrška (osebno ime, enotno matično številko občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO), če je fizična oseba tujec, pa njene rojstne podatke, državljanstvo, stalno oziroma začasno prebivališče, za odgovorno osebo tudi zaposlitev, za pravno osebo pa ime in sedež ter matično številko, če teh ni, pa podatke, ki jih je lahko pridobil), opis prekrška in navedbo dejstev oziroma dokazov, ki kažejo na sum storitve prekrška.
(3) Predlog se vloži pri pristojnem prekrškovnem organu. Če je predlog vložen pri drugem organu, ga ta takoj odstopi pristojnemu prekrškovnemu organu in o tem obvesti predlagatelja.

Odločitev prekrškovnega organa

51. člen

(1) Prekrškovni organ po ugotovitvi pogojev za začetek postopka po uradni dolžnosti oziroma po prejemu predloga iz prejšnjega člena zbere dodatna obvestila in dokaze o prekršku.
(2) Če prekrškovni organ ugotovi, da so podani zakonski pogoji za izvedbo postopka o prekršku, ga mora izvesti in sam izdati odločbo o prekršku (hitri postopek).
(3) Če hitri postopek ni dovoljen, mora prekrškovni organ vložiti pri pristojnem sodišču obdolžilni predlog (redni sodni postopek).
(4) Prekrškovni organ odloči, da ne bo izdal odločbe o prekršku oziroma vložil obdolžilnega predloga:
– če iz zbranih dejstev in dokazov izhaja, da dejanje ni prekršek;
– če je pregon zastaral, ali so podani drugi razlogi, ki izključujejo pregon;
– če gre za prekršek neznatnega pomena, posebne okoliščine, nizka stopnja odgovornosti ali storilčeve osebne okoliščine pa kažejo, da postopek ne bi bil smotrn.
(5) Odločitev iz prejšnjega odstavka in razlogi se zaznamujejo v spisu. O odločitvi, da ne bo izdal odločbe oziroma vložil obdolžilnega predloga in o razlogih mora prekrškovni organ v 30 dneh od odločitve pisno obvestiti predlagatelja.

Zastaranje pretrga vsako dejanje organa, pristojnega za postopek, ki meri na pregon storilca prekrška.

Če te vmes niso nič vabili na zaslišanje, zaslišali kogarkoli, npr. storili tudi karkoli drugega (vsako dejanje organa) , je nastopilo zastaranje.

Če tega niso ugotovili po uradni dolžnosti, jih seveda na to opozoriš.

Ko si napisal ugovor so ti izdali sklep, da se bo postopek nadaljeval kot redni.
Nakar so spisali obdolžilni predlog, ker drugače sodbe ne bi bilo.
Med uradnimi urami lahko greš pogledat v svoj spis kot stranka/obdolženec in boš videl datum obdolžilnega predloga...