zakaj je Slovenija ena najboljših držav na svetu?

Nzugu ml.

Majstr
3. jan 2021
408
256
63
Borut Šuklje je nekdanji gen-sek vlade pod Drnovškom, bil je tudi minister pa ambo v Srbiji, skratka gospodin čovek, kot rečejo dol, ampak je tudi sicer res gospod, tako da težko razumem, da se je pustil prepričati, da je kolumnist Dela v družbi z najbolj nenadarjenim in neduhovitim peresom glasila delavske enotnosti Borisom Šuligojem, ampak ej, Šuklje ima kaj za pokazati v življenju in piše vrhunske kolumne. Za razliko od. Tokrat povzame relativno znano zgodbo z Belivukom, Ljubišo Buho, tovarno orožja Krušik itd. Srbija je vse od padca komunizma mafijska država, izropana in ponižana, t.i. hibridni režim, enako kot Turčija, kjer inštitucije sicer so, prestale so tehnični pregled, ampak bolje, da ne pogledaš pod havbo,, tako kot v Skopju ali Bukarešti marmorna pročelja v centru ne preglasijo bede in siromaštva tri ulice stran, ljudje hodijo po cesti in gledajo v tla.

Slovenija ima milijon problemov, ampak je vendarle varna, zelo malo je prestolnic na svetu, da greš lahko kadarkoli kamorkoli in si varen, še žeparjev ni pri nas. Ni nelicenciranih taksijev, ni beračev in kurb po cesti, ni no go con, predvsem pa ni nasilja, ni mafije, kakršno imajo že takoj v Zagrebu potem gre pa samo še na slabše vse do tega, kar opisuje Šuklje. Ne vem čigava zasluga je to, najbrž splet okoliščin, ampak to je vredno ohraniti.

Ko te je zelo strah
Veljko Belivuk je vodil mafijsko družbo. Samo to je znal: izsiljevati, groziti in po potrebi odstranjevati ljudi.

Fotografija: Srbska policija je opravila dobro delo. Potrebovali so le odobritev, do takrat je niso imeli, saj je Belivuk opravljal posebne naloge. Najprej je utišal navijače nogometnega kluba Partizan Beograd, ki so občasno skandirali žaljiva gesla proti predsedniku države Aleksandru Vučiću.

Tistega zgodnjega februarskega jutra je Veljko Belivuk ugotovil, da so ga vsi zapustili. Zmedeno je pogledoval naokrog, kje je njegov rešitelj. Če bi ga zagledal, bi bilo spet vse tako, kot so mu vedno obljubljali – da je zaščiten, dokler rešuje njihove težave. Ko so ga vklenili pripadniki posebne enote policije, se mu nihče ni nasmihal ali mu prišepnil, da bo čez nekaj ur spet na prostosti, da bo podobno kot takrat, ko so ga osumili za uboj. A bilo je povsem drugače. Ni še ugotovil, da zdaj ni več on tisti, ki rešuje težave onih, ki upravljajo državo, temveč da je sam postal težava, ki se je morajo znebiti. Pravzaprav bi moral biti vesel, da so ga zgolj aretirali in ne ubili.

Veljko Belivuk je vodil mafijsko družbo. Samo to je znal: izsiljevati, groziti in po potrebi odstranjevati ljudi. Seveda ni mogel razumeti, tudi bral ni prav veliko, da je bila že dolgo pred njim vzpostavljena meja med dvema svetovoma, vzhodom in zahodom. Pravzaprav se pri zanikanju povezav z organiziranim kriminalom, ki ga za doseganje svojih političnih ciljev uporabljata vzhodni in zahodni svet, ne razlikujeta povsem, toda v enem delu svetu so institucije države dovolj močne, da pokažejo tudi na oblast, v drugem pa ni tako.

Ko so v času nemškega kanclerja Willyja Brandta odkrili v njegovem kabinetu vzhodnonemškega vohuna, je kancler takoj prevzel odgovornost in odstopil.

Osemnajstega junija 1972 je časnik Washington Post objavil vest, da je skupina vlomila v prostore opozicijske Demokratske stranke in da je eden izmed vlomilcev na plačilni listi zaupnikov takratnega ameriškega predsednika. Richard Nixon je moral zaradi zahtev pravosodne oblasti in javnosti objaviti dokumente o vlomu in odstopiti.

Dobrih petindvajset let pozneje, 24. oktobra 1997, bilo je nekaj minut čez osmo uro zjutraj, se je pripeljal v službo Zoran Todorović. Bil je šef največje srbske naftne družbe, Beopetrol, in intimni zaupnik oblastnega para Milošević. Dokler ni vedel in videl preveč. Postal je težava. Tistega jutra so jo rešili v slabi minuti. Mladenič – kasneje so v policijskih poročilih pisali, da je majhne rasti in oborožen z avtomatsko pištolo z dušilcem – je prerešetal Todorovićevo glavo. Predsednikova žena Mira Marković je tistega dne predavala na eni izmed indijskih univerz. Ko so ji sporočili, kaj se je zgodilo, je Todoroviću napisala pesem. Da je bila njegova najboljša prijateljica, da mu je vse odpustila, da se z njim nikoli ne bo razšla, saj je bil edini, s katerim je lahko šepetala o usodah drugih, da ga bo pogrešala, dokler bo živa, njega, ki od nje ne more oditi, saj ga je imela rada. Milošević seveda ni odstopil, Todorovićev politični in gospodarski vzpon je bil pozabljen.

Pri zanikanju povezav med oblastjo in organiziranim kriminalom se vzhod in zahod ne razlikujeta povsem, a na zahodu so institucije države dovolj močne, da pokažejo tudi na oblast.

Enaindvajsetega decembra 2002 so me okrog ene ure zjutraj zbudile močne eksplozije. Nebo proti beograjskemu letališču je dobesedno gorelo. Eden od vodij takratnega srbskega podzemlja, Ljubiša Buha, se je dogovoril z novimi demokratičnimi oblastmi, da bo prevzel gradnjo modernih cest v Srbiji. Tako bi legaliziral del svojega kapitala. Z jamstvi vlade je kupil najmodernejše stroje. Njegovim donedavnim mafijskim kompanjonom to seveda ni bilo všeč. Zato so mu vso mehanizacijo z eksplozivom pep 500 poslali v nebo. Počutili so se močnejše od vladajoče politike. Imeli so svoje zaupnike na odločujočih položajih v vojski in tajnih službah, želeli so prevzeti svet za nacionalno varnost. Predsednika demokratične srbske vlade Zorana Đinđića so ubili tri mesece kasneje.

Belivuk je zdaj za zapahi. Srbska policija je opravila dobro delo. Potrebovali so le odobritev, do takrat je niso imeli, saj je Belivuk opravljal posebne naloge. Najprej je utišal navijače nogometnega kluba Partizan Beograd, ki so občasno skandirali žaljiva gesla proti predsedniku države Aleksandru Vučiću. Vmes je s svojimi pajdaši ob vhodu na stadion pretepel tudi sodelavce direktorja nogometnega kluba Partizan Miloša Vazure. Nekatere mafijske konkurente, ki niso razumeli, da mu morajo prepustiti posle, so ubili, a so ključni dokazi izginili v policijskih preiskavah. Potem se je začel hvaliti, da je nedotakljiv. Veliko preveč je govoril.

Postal je tisti, ki se ga vsi bojijo in se mu umikajo. A je prezrl, pač ni prav veliko bral, dve stvari. Najprej, da je bilo razkrito, kako oče notranjega ministra in najtesnejšega Vučićevega sopotnika kupuje orožje, proizvedeno v srbskih tovarnah, in ga preprodaja kupcem po svetu. In nato, da je beograjska policija, ki jo je vodil šef sektorja za narkotike Slobodan Milenković, vdrla na posest Jovanjica, veliko tovarno marihuane. Vzorna policijska operacija je postala problem, ko so se začele kazati povezave sorodnikov predsednika države z lastnikom posesti. Morda je bilo zgolj naključje, toda lahko bi šlo tudi za odgovor notranjega ministra.

Štirinajstega februarja letos je poslanec Vučićeve vladajoče stranke napisal pismo predsedniku, da vsega, kar je delala Belivukova skupina, ne bi bilo mogoče početi brez logistične podpore ljudi, ki so na oblasti. Vučić mu je odgovoril, da je prepričan, da bodo morali aretirati nekaj nosilcev najvišjih državnih funkcij. Napovedal je, da bo ta četrtek objavil nove dokaze o delu mafijske skupine. A ko bo preteklo nekaj časa, se nihče več ne bo spraševal, kako je Veljko Belivuk, varnostnik nočnih lokalov, postal glavni državni sovražnik. In kdo mu je pri tem pomagal. Srbska policija je opravila pomembno delo, le hvalili je ne bodo preveč.

***

Borut Šuklje, mednarodni svetovalec za Jugovzhodno Evropo in Zahodni Balkan.
 
  • Všeč mi je
Reactions: BojanP

netko

Guru
25. jul 2007
5.471
967
113
pojdi še stopetintridesetič pogledat Sutjesko in ne pozabi še na Kozaro, ki si jo malo zapostavil...
 

kajpace

Guru
6. nov 2018
3.196
1.616
113
- za tvojim hrbtom...
hmpg.net
pojdi še stopetintridesetič pogledat Sutjesko in ne pozabi še na Kozaro, ki si jo malo zapostavil...

Kaj si vzel, oziroma kaj jemlješ?
Se ti je "odpeljalo" zaradi virusa, žene, otrok, staršev ali politike? Ker, če se ti je odpeljalo zaradi politike, te pomilujem... Si pač "padu not in dol" v brezno idiokracije... Saj upam, da prideš ven, ampak, daj no, vmes pa malo... :cool:
 

bizi

Guru
21. nov 2007
18.931
2.703
113
Kočevska
Slovenija ima milijon problemov, ampak je vendarle varna, zelo malo je prestolnic na svetu, da greš lahko kadarkoli kamorkoli in si varen, še žeparjev ni pri nas. Ni nelicenciranih taksijev, ni beračev in kurb po cesti, ni no go con, predvsem pa ni nasilja, ni mafije, kakršno imajo že takoj v Zagrebu potem gre pa samo še na slabše vse do tega, kar opisuje Šuklje. Ne vem čigava zasluga je to, najbrž splet okoliščin, ampak to je vredno ohraniti.
A to je odkar je na oblasti maršal Twito? :valjamse:
 
  • Všeč mi je
Reactions: kajpace

Nzugu ml.

Majstr
3. jan 2021
408
256
63
bce0f859edd7399a9211f0de3e5e0a10_XL.jpg
 

bizi

Guru
21. nov 2007
18.931
2.703
113
Kočevska
Katera anketa pa pokaže, da pri nas ni beračev, ni črnih taxijev in ni mafije? Morda ne v tvojih Gornjih Pofukavcih. :fredi: