popoldanski s.p. ali?

qbm

Pripravnik
1. sep 2007
160
0
16
Pozdrav,
Konec meseca se zaposlim za dobo 3 ali 6 mesecev, obenem bi odprl s.p. v katerem bi delal ob prostem času, zaposlil bi tudi prijatelja(on bi delal polni delovni čas). Mesečni prihodki ne bi presegali 5000€. Kakšen je optimalen način odprtja podjetja v tem primeru.
Še en primer ki mi ni najbolj jasen, npr.: prihodki 4000€, bruto strošek delodajalca za zaposlenega 1700€, moji stroški(sociala, rač.servis) 300€, ostane 2000€. Je na teh 2000€ davka 16% in ostalo ostane meni ali je še kaj prispevkov?

hvala....
 

HS2K

Pripravnik
23. jul 2007
251
0
16
Preko portala e-VEM (vse na enem mestu) je registracija s.p.-ja dokaj preprosta. Brezplačno jo lahko državljan opravi preko portala (http://evem.gov.si/sp/) ali fizično (na okencu) na vstopnih točkah VEM (izpostave AJPES, upravne enote, davčni uradi, območne obrtne in gospodarske zbornice).

Pogoji za opravljanje dejavnosti
S.p. lahko začne opravljati svojo dejavnost takoj, ko ga AJPES vpiše v Poslovni register Slovenije. Čeprav agencija ob vpisu v register ne zahteva dokazil o izpolnjevanju posebnih pogojev, ki so predpisani za opravljanje nekaterih vrst dejavnosti, pa mora podjetnik zagotoviti, da so izpolnjeni.

Posebni pogoji za izobrazbo, prostor, licence
Največkrat se ti pogoji nanašajo za zahtevano izobrazbo s.p.-ja, prostor za opravljanje dejavnosti in različna dovoljenja (licence). Za opravljanje obrtne dejavnosti je treba pridobiti obrtno dovoljenje in opraviti mojstrski izpit, posebni pogoji pa veljajo za gostinstvo, trgovino, nepremičninske in turistične agencije in podobno. Vsak s.p. mora pripraviti tudi oceno tveganj in pridobiti izjavo o varnosti pri delu.

S.p. je fizična oseba, obdavčena z dohodnino
Bistvena značilnost s.p.-ja je, da gre za fizično osebo, ki opravlja gospodarsko dejavnost, poslovni izid iz te dejavnosti pa je obdavčen z dohodnino.

Obvezno zavarovanje da, mesečno plačilo (plača) ni nujno
S.p-ji se morajo po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vključiti tudi v sistem obveznega zavarovanja in vsak mesec plačevati prispevke za socialno varnost. Tudi tako imenovani popoldanci (s.p.-ji, ki so zaposleni pri drugem delodajalcu) in študenti morajo, čeprav so že zavarovani na drugi podlagi, vsak mesec plačati pavšalne prispevke, ki znašajo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 22,02 EUR (5.278 SIT) ter za zdravstveno zavarovanje 2,20 EUR (672 SIT).
Čeprav se s.p. vključi v sistem obveznega zavarovanja, pa to ne pomeni, da v svojem podjetju sklene delovno razmerje, temveč gre za tako imenovano samozaposleno osebo. Posledično si s.p. tudi ne izplačuje plače, regresa in drugih bonitet, kot jih sicer imajo zaposleni.

S.p. prosto razpolaga z gotovino.
V nasprotju z gospodarskimi družbami s.p. prosto razpolaga z denarjem, ki ga zasluži, in lahko nedokumentirano dviguje gotovino za porabo v gospodinjstvu. Prav zato nekateri davčni svetovalci pravijo, da se tudi takrat, ko s.p. po dohodninski lestvici plačuje davek po 50-odstotni stopnji, z vidika prostega razpolaganja z gotovino še vedno bolj splača biti s.p., kot pa denimo biti zaposlen v svojem d.o.o. in si izplačevati plačo, obremenjeno s prispevki in davki.

Vodenje poslovnih knjig
Po zakonu o gospodarskih družbah s.p.-ji voditi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva. Če povprečno število zaposlenih pri s.p.-ju ne presega tri ali so letni prihodki manjši od 41.729,26 EUR (10.000.000 SIT), lahko s.p. vodi knjige tudi po sistemu enostavnega knjigovodstva. S.p.-ji, ki letno ne presežejo 25.037,56 EUR (6.000.000 SIT) prihodkov, so lahko obdavčeni tudi po sistemu normiranih odhodkov v vrednosti 25 odstotkov ustvarjenih prihodkov, davčno osnovo pa znižajo še prispevki za socialno varnost, ki jih s.p. plača med letom.

Popoldanski s.p. poleg redne službe
S.p. je primerna oblika tudi za tiste, ki so zaposleni nekje drugje. Temu se pogovorno reče popoldanska obrt, uradno pa, da samostojni podjetnik opravlja dejavnost kot postranski poklic. S.p. lahko registrirajo tudi brezposelne osebe, študenti ali upokojenci.

Mesečne obveznosti s.p.-ja
Prispevki za socialno varnost: v višini 38,2 odstotka se obračunajo od bruto zavarovalne osnove, ki se določi glede na napovedani oziroma doseženi dobiček v minulem letu, povečan za plačane prispevke preteklega leta. Trenutno najnižji znesek prispevkov znaša dobrih 191,95 EUR (46.000 SIT), najvišji pa 1.168,42 EUR (280.000 SIT).
Akontacija dohodnine: višina mesečne akontacije je odvisna od višine napovedanega ali doseženega dobička v preteklem letu. Obveznost za DDV: zavezanec za DDV avtomatično postane vsak s.p., ki je v zadnjih 12 mesecih dosegel več kot 20.864,64 EUR (5.000.000 SIT) prihodkov, tisti z manjšim prometom pa se lahko prostovoljno prijavijo kot zavezanci za DDV. Tisti, ki imajo letni promet manjši od 41.729,26 EUR (10.000.000 SIT), morajo presežek izstopnega DDV na vstopnim DDV obračunati in plačati vsake pol leta. Pri letnem prometu od 41.729,26 EUR (10.000.000 SIT) do 83.458,52 EUR (20.000.000 SIT) se obveznost plačuje vsake tri mesece, pri prometu nad 83.458,52 EUR (20.000.000 SIT) pa vsak mesec.
Zbornična članarina: s.p., ki opravlja obrtno ali obrti podobno dejavnost, mora plačevati članarino Obrtni zbornici Slovenije (OZS) in svoji območni obrtni zbornici, kar skupaj znaša povprečno od 33,38 EUR (8.000 SIT) do 41,73 EUR (10.000 SIT). S.p.-ji, ki niso člani OZS, sodijo pod okrilje gospodarske zbornice (GZS). Članarina GZS je odvisna od dobička s.p.-ja in v povprečju znaša od 12,52 EUR (3.000 SIT) do 25,04 EUR (6.000 SIT).
Vodenje računovodstva: majhni s.p.-ji brez zaposlenih delavcev lahko računajo na približno sto evrov mesečnega stroška za vodenje računovodstva.

Državne pomoči in subvencije
Brezposelna oseba, ki je prijavljena na Zavodu za zaposlovanje in namerava odpreti s.p., lahko zaprosi za nepovratna sredstva v višini štirih minimalnih plač 2.046,40 EUR (490.400 SIT).
Brezposelne osebe lahko tudi prek sistema vavčerskega svetovanja Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) pridobijo sredstva za kritje stroškov svetovanja (na primer izdelavo poslovnega načrta) in podjetniških usposabljanj (največ do višine dveh minimalnih plač, kar trenutno znaša 1.023,20 EUR (245.200 SIT). Poleg tega JAPTI ponuja tudi dodatna sredstva v vrednosti 4.172,93 EUR (1.000.000 SIT) za kritje stroškov podjetniških svetovanj.
Na Slovenskem podjetniškem skladu se lahko podjetja ali bodoči podjetniki prijavijo na razpis za posebne subvencije do najvišje vrednosti 25.037,56 EUR (6.000.000 SIT) –