Odjava stalnega bivališča problematičnega sorodnika

1. Priprava dokazov in obvestila​

• Zberite vse relevantne dokaze, da oseba dejansko ne biva več na naslovu (skoraj mesec odsotnosti je močan argument). To lahko vključuje:
  • Policijske zapisnike o incidentih (nasilje, neuravnovešeno vedenje).
  • Izjave CSD (če so vključeni, prosite za pisno potrdilo o situaciji).
  • Pričevanja sosedov ali družinskih članov o odsotnosti.
  • Dokaz o umiku soglasja (pisno obvestilo osebi, da soglasje ni več veljavno, poslano priporočeno).
  • Fotografije ali evidence, da ima oseba samo malo stvari in ni aktivno prisotna (npr. brez uporabe komunalij v zadnjem mesecu).
• Pripravite pisno obvestilo (ni obvezno pisno, a priporočljivo za sledljivost), v katerem navedete:
  • Vaše podatke kot lastnika.
  • Podatke o osebi (ime, EMŠO, trenutni prijavljeni naslov).
  • Razloge: oseba ne biva več tam, soglasje je umaknjeno, ni pravne podlage za bivanje (ni najemne pogodbe, lastninske pravice itd.).
  • Priloge z dokazi.
• Če se bojite vrnitve osebe, razmislite o sočasni vložitvi zahteve za začasno prepoved približevanja prek sodišča (na podlagi policijskih zapisnikov o nasilju), kar lahko olajša postopek.

2. Obvestilo upravni enoti​

• Obrnite se na upravno enoto, kjer je nepremičnina locirana (referat za evidenco prebivalstva). To lahko storite:
  • Osebno (ustno obvestilo).
  • Pisno (po pošti ali elektronsko prek e-Uprave, če je mogoče).
  • Ni posebnega obrazca za to; uporabite prosto pisno vlogo z naslovom "Obvestilo o neresnični prijavi stalnega prebivališča" ali podobno.
• Upravna enota bo na podlagi vašega obvestila (ali po uradni dolžnosti) uvedla postopek ugotavljanja resničnosti prijave prebivališča (po členu 20 ZPPreb-1). To vključuje:
  • Preverbo evidence.
  • Možen obisk na naslovu (inšpektor ali policija).
  • Kontakt z osebo (da, to je možnost – lahko jo vprašajo za izjavo, kar bi lahko sprožilo zanikanje ali vrnitev, kot se bojite). Vendar če imate močne dokaze o odsotnosti in incidentih, to ne bi smelo preprečiti odjave.
• Postopek traja običajno nekaj tednov do mesecev, odvisno od obremenjenosti enote.

3. Izid postopka​

• Če upravna enota ugotovi, da oseba dejansko ne biva na naslovu (npr. ni središča življenjskih interesov tam), izda odločbo o odjavi stalnega prebivališča.
• Oseba se lahko pritoži na odločbo (v 15 dneh), vendar če dokazi držijo, bo odjava potrjena.
• Po odjavi oseba nima več formalne pravice do naslova, kar olajša morebitno izselitev stvari (npr. prek sodnega izvršitelja, če se vrne).

Dodatni nasveti za optimalno ravnanje​

• Izogibajte se samovoljnim ukrepom: Ne menjajte ključavnic ali izselite stvari brez odločbe upravne enote ali sodišča, saj lahko oseba vloži tožbo za motenje posesti (po Obligacijskem zakoniku). Če je oseba že odsotna, počakajte na uradno odjavo – to zmanjša tveganje.
• Vključite CSD in policijo: CSD ne more neposredno odjaviti, a njihova mnenja (pisna) so lahko dokaz v postopku. Če je nasilje dokumentirano, policija lahko pomaga pri preverjanju na terenu.
• Pravna pomoč: Če je situacija kompleksna (zaradi bojazni pred vrnitvijo ali zanikanjem), se posvetujte z odvetnikom specializiranim za stvarno pravo ali družinsko pravo. Brezplačno svetovanje je mogoče prek brezplačne pravne pomoči (na sodišču) ali društev za žrtve nasilja.
• Časovni vidik: Ker oseba ne biva skoraj mesec, je zdaj idealen trenutek za obvestilo – daljša odsotnost krepi vaš položaj.

Uporabnik tony je napisal:

Postopek za ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča je treba sprožiti čim prej.

Menda ni več tak bavbav kot nekoč in je drzavi vsaj uspelo izoblikovati prakso kako to poteka in gre relativno hitro (mesec ali dva).

Srečno.

Klikni za razširitev