nikoli zadovoljen/a

zamimivo, a še kako realno razmišljanje...

tudi sam sem velikokrat opazil, da imajo ljudje precej problemov s prehodom iz faksa v redno službo oz. kasneje iz službe v penzion. sam sicer nisem imel teh problemov, bi pa imel problem, če bi moral menjati službo. predpostavljam pa, da gre zgolj za strah, strah, da ne veš kaj te čaka na drugi strani, če se metaforično izrazim.

Mislim, da tole s penzijonom ni najboljši primer (vsaj kolikor vidim pri mojih dveh). Mislim pa, da je tole enostavno razložit. Gre pač za strah pred neznanim, ne veš kaj se bo dogajalo, kot je že Dizzy rekel. Ljudje se že od nekdaj bojimo neznanega.

mogoče res tole s penzionom - moj oča so čist zadovoljni, ko imajo čas samo zase in uživajo... nič mu ne manjka, lepo hod po hribih parkrat na teden, gobari, okol bajte mal dela... skratka, prehod v penzion mogoče ni tako kritičen, kot mogoče prehod iz faksa v redno službo oz. življenje...

a ni en mejl krožil...ko si pubertetnik, komaj čakaš da odrasteš, ko greš na faks komaj čakaš da končaš, da začneš keš služit, ko maš službo komaj čakaš, da ustvariš familijo, ko otroci tečnarijo komaj čakaš, da grejo od bajte, ko si na smrtni postli se zaveš, da sploh nisi živel...

Citat:
Uporabnik darinka pravi:
Zanima me, ali se vam pogosto dogaja to, da recimo nisi zadovoljen s svojim zivljenjem, potem pa ko pride kaksna sprememba in odpres novo poglavje v njem, se je otepas in vidis, da ti je bilo v "starem" zivljenju prav fajn. Naj povem s primerom, kaj sem mislila. Recimo bom v kratkem zakljucila s faksom. Do sedaj mi je bilo precej bedno hodit na predavanja, ampak bolj ko se stvar koncuje, bolj dobivam obcutek, da jo bom pogresala in bi rada se hodila kako leto. Verjetno je podobno s tistimi, ki recimo delajo dolgo casa na nekem delovnem mestu, potem pa gredo v penzjon. Verjetno marsikoga stisne pri srcu in ni pretirano vesel, da bo sel v penzjon. Se kako leto nazaj je pa ta ista oseba verjetno komaj cakala, da bo prisel dan, ko ga bo docakala. Ima se kdo ta cuden problem?
Ce ta tema ne pase sem, naj jo nekdo prosim premakne.

Klikni za razširitev

to da se maš z takimi stvarmi čas ubadat je samo indikator tega da maš preveč polno rit pa neveš kaj bi sama s sabo

ponavadi niso zadovoljni tisti, katerim se ne ljubi v življenju nekaj spremenit in predvsem nekaj za to naredit. Najlažje je malo pojamrati in se smiliti sam sebi!

ah to sploh ni nc res... folk dons zivi en cudn lajf, nc si ne prvosjo lepga, samo skrbi jih kaj bo folk reku ipd... dolgcas jim je...
treba je zivet tako, da bos na smrtni postelji obzaloval neumnosti ki si jih naredil in ne tiste, ki jih nisi...ce ti je hudo za faksom, ja nevem, pejt na magisterij evo, pa bos naprej se ucila in gulila klopi...ce misls da bi bla zato zadovoljna in bolj srecna, go for it..noben te ne bo obsojal ce bos delala to kar si zelis -ker enostavno sploh ne bos slisala slabih glasov...zivela bos zase in ustvarjala svojo sreco, svoje zivljenje, kot ti pase...
se mi zdi da te muci nek strah pred konkretno odgovornostjo, ker se bodo brezskrbni dnevi koncali..mogoce si tud mal razvajena in navajena vse stvari lahko dobit..
lahko da se motim, sorry..

zdej ce misls da pa tko vsi razmislajo/razmislamo, whatever...nevem a ves, eni se pa veselimo razlicnih obdobij, zdej si student si student, ko gres v sluzbo gres pac novim izzivom naproti..ne glej na sluzbo kot nek odvzem prostosti in svobode, ampak na neko novo izkusnjo, nov izziv ki ti bo razsiril obzorja in dal nove poglede na svet, najverjetneje malo bolj zrele ker se bos spoznala z druge strani in postala bolj samozavesten clovek...I think...odrasla bos, enkrat pac moras...

jst pa opažam da se folk preveč posveča šihtu al pa šoli in ima premalo svojih hobijev...ko mu vzameš šiht ali šolo, postane tak človek žalosten, ne ve kaj bi šou delat kam bi se postavil da bi mu čas hitreje minil ker pač ni nikoli delal nič drugega kot se posvečal šihu/šoli ...vsi kolegi in prijatelji so del tega vsakdanjega rituala in to vas nekatere ubija.

dokler ne bomo začeli študirat v obratni smeri naj ne pričakujemo izbolšanja. na šiht se hodi predvsem zaradi denarja. Grem na šiht da bom zaslužil denar, ki ga potrebujem za normalno življenje in da si pokrijem hobije ki jih imam. Če na šihtu spoznam ljudi, ki imajo isto razmišljanje in hobije kot jaz, se lahko pobližje spoznamo.


Darinka ti pa ne skrbet...greš tak na šiht pa boš tam najdla nov folk in se boš z njiimi povezala, pa z kakšnimi stari prijatelji iz predavanj in študentskega življenja boš tud ohranila dober prijateljski odnos.

Vsi smo ujetniki/podložniki svojih navad.