Najbrž ni posebna skrivnost, da se nam pred očmi odvija hladna vojna, v kateri elite, tranzicijsko-ekonomske, medijske, kulturniške, nevladniške itd. bijejo boj proti tej vladi, ker jim grozi skrčiti ali vzeti privilegije iz naslova latifundij v sistemu. To ni posebej presenetljivo, branijo nezaslužene ali nesorazmerne privilegije, kot se za elite tudi spodobi. Kar je presenetljivo, je da, ko nam ideološki aparat države te elite in njihovo agendo prodaja kot nekaj svobodoljubnega, vlado pa kot avtoritarno, javnost to kupi in celo zagovarja manj svobode zase.
Tak primer je npr. prisilna naročnina na RTV. Vsak otrok ve, da je medij, ki je odvisen samo od svojih naročnikov, stokrat bolj neodvisen od medija, ki je odvisen od prisilne naročnine, ki je odvisna od zakona, ki je odvisen od politike, ampak volilci kupijo, da je RTV neodvisna in uravnotežena, da bolj ne bi mogla biti, svoboda izbire bi samo pokvarila vse skupaj, ljudje bi nasedli populistom in teorijam zarote. To fundamentalno iliberalno in do državljanov ponižujoče pokroviteljsko stališče smo slišali tudi glede sklada NVO, ja pa bojo ljudje potem narobe dajali, ne bojo denarja dobile tiste NVO, ki si ga res zaslužijo. OK, ampak kako je lahko to nezaupanje v ljudi in zavzemanje za manj svobode nekaj liberalnega? Da STA ne omenjamo, nikjer v razvitem svetu ne poznajo državne tiskovne agencije, to ima Belorusija, Moldavija in podobni, v normalnih državah aka jedrni Evropi so take agencije stvar prostega trga, take storitve plačujejo tisti, ki jih rabijo, če jih rabijo, itak so odjemalci STA z izjemo enega zasebni mediji. Podobno je na področju kulture, namesto da bi umetnost osvobodili države, da se neha servilni aktivizem in ljudem pusti svoboda izbire, tega ne storimo, ker ljudem te svobode ne smemo dati, ker jim ne zaupamo, ker kaj pa vemo kakšno umetnost bojo s svojim denarjem kupovali sami, najbrž tanarobno, glede na žalitve na račun slabega okusa, ki jih morajo davkoplačevalci molče pogoltniti za vsak kulturni praznik. Da ne omenjamo čudaštva, da morajo delavci na minimalni plači plačevati prispevke veliko bogatejšim kulturnikom. Od levičarjev bi človek pričakoval ravno nasprotno, ampak to je zdaj ta nova levica, ki zagovarja bogate, tega s €110.000 plače, onega z €250.000, skratka elito in elita v zameno zagovarja "leve" stranke.
In zakaj za vraga potem normalni, svobodoljubni ljudje, ki nimajo konja v dirki in niso sami eksistenčno odvisni od centralnoplanske ekonomije, zagovarjajo prisilne naročnine, financiranje STA, kulturništvo ipd. in "leve" stranke? Ker dokler jih bo toliko zagovarjalo rešitve, bo iliberalna elita to vojno dobivala.
Tak primer je npr. prisilna naročnina na RTV. Vsak otrok ve, da je medij, ki je odvisen samo od svojih naročnikov, stokrat bolj neodvisen od medija, ki je odvisen od prisilne naročnine, ki je odvisna od zakona, ki je odvisen od politike, ampak volilci kupijo, da je RTV neodvisna in uravnotežena, da bolj ne bi mogla biti, svoboda izbire bi samo pokvarila vse skupaj, ljudje bi nasedli populistom in teorijam zarote. To fundamentalno iliberalno in do državljanov ponižujoče pokroviteljsko stališče smo slišali tudi glede sklada NVO, ja pa bojo ljudje potem narobe dajali, ne bojo denarja dobile tiste NVO, ki si ga res zaslužijo. OK, ampak kako je lahko to nezaupanje v ljudi in zavzemanje za manj svobode nekaj liberalnega? Da STA ne omenjamo, nikjer v razvitem svetu ne poznajo državne tiskovne agencije, to ima Belorusija, Moldavija in podobni, v normalnih državah aka jedrni Evropi so take agencije stvar prostega trga, take storitve plačujejo tisti, ki jih rabijo, če jih rabijo, itak so odjemalci STA z izjemo enega zasebni mediji. Podobno je na področju kulture, namesto da bi umetnost osvobodili države, da se neha servilni aktivizem in ljudem pusti svoboda izbire, tega ne storimo, ker ljudem te svobode ne smemo dati, ker jim ne zaupamo, ker kaj pa vemo kakšno umetnost bojo s svojim denarjem kupovali sami, najbrž tanarobno, glede na žalitve na račun slabega okusa, ki jih morajo davkoplačevalci molče pogoltniti za vsak kulturni praznik. Da ne omenjamo čudaštva, da morajo delavci na minimalni plači plačevati prispevke veliko bogatejšim kulturnikom. Od levičarjev bi človek pričakoval ravno nasprotno, ampak to je zdaj ta nova levica, ki zagovarja bogate, tega s €110.000 plače, onega z €250.000, skratka elito in elita v zameno zagovarja "leve" stranke.
In zakaj za vraga potem normalni, svobodoljubni ljudje, ki nimajo konja v dirki in niso sami eksistenčno odvisni od centralnoplanske ekonomije, zagovarjajo prisilne naročnine, financiranje STA, kulturništvo ipd. in "leve" stranke? Ker dokler jih bo toliko zagovarjalo rešitve, bo iliberalna elita to vojno dobivala.