Idiotizmi JJ in njegove vlade

erikson

Guru
25. avg 2007
15.768
771
113

"V resnici je dober strateški vodja in rezultatov, ki sem jih dosegel kot minister za javno upravo, brez njegove podpore ne bi mogel. Res pa je, da me je že takrat v SDS marsikaj motilo. Na primer dvojna merila: pogosto pretirana kritičnost do »nenaših« in popolna nekritičnost do »naših«, med katerimi so nekateri končali z obsodilnimi sodbami ... Kot koalicijski partner pa imam več slabih izkušenj kot dobrih. V političnem boju je SDS brezobzirna," je še povedal Virant, ki je izjemno kritičen do vlade v odhodu: "Raven kompetentnosti predsednika vlade in večine ministrov je bila kritično nizka. Ta služba je strašno zahtevna. Gospod Marjan Šarec sicer ima nekaj političnega talenta, vendar so njegove vodstvene kompetence za opravljanje tako zahtevne službe ničelne."
 

BojanP

200. registrirani uporabnik
24. jul 2007
803
467
63
A linkson je ljubkovalno za 123? Ma ja ne vem zakaj so ga odbenal da spet na polno linka.
 
  • Haha
Reactions: cappy

msenjur

Guru
11. sep 2007
16.016
719
113
in kdo se kej blazno trudi da nebi bilo te nove vlade?

a kdo od medijev kaj posepesno objavlja cez Janso? a kdo kej sprasuje o premozenju brez izvora? a kdo pogreva proces Patria?

jest nic takega ne opazam, tko da mislim da je leftardom nekako vseeno, ker itak nimajo nikogar ki bi ga lahko postavili na to mesto. bojo zdej mal v opoziciji, pa tako tudu delovali verjetno.
 

igiNo1

Fizikalc
24. feb 2018
324
114
43

Mirko_Barkovic

Fizikalc
16. mar 2009
868
54
28
Kamnik
Evo dokaza, da si IJJ ni izmislil ljudožercev. On ne naklada in ne obklada, ter si ne zmišljuje!
Piše v "medijih"
Nova24tv orban-janševiško trobilo in "najbolj kredibilen¨ vir informacij. :evil:
 
  • Všeč mi je
Reactions: Robert

cappy

Guru
8. apr 2010
3.406
978
113
Ali si sploh razumel, kaj je Virant izjavil? Po moje linka še odprl nisi. :nigladek:
sicer ne vem zakaj se spet oglašaš kjer ti ni mesto ampak ja, sem odprl link.

komentiral pa sem linkinsonovo selektivno in hinavsko leplenje. pa saj to on dobro ve.
lahko bi napisal "kaj si misli virant", lahko bi napisal 5 drugih zadev kjer janšo ocenjuje strogo ampak realno ampak on je, v svoji maniri, prilepil ravno tisti del kjer najbol "pljuva".
in zato ni nič boljši kot 123.

tako da bluzi vsaj malo bolj se pripravi če se že spravljaš name :nigladek:
 

bizi

Guru
21. nov 2007
14.810
1.071
113
Kočevska
Če imaš citat, ki ga je prilepil erikson za pljuvanje, potem sploh ne veš kaj je to. Si kot mamica, ki bi tožila vsakega, ki grdo pogleda njenega sončka. :evil:
 

erikson

Guru
25. avg 2007
15.768
771
113
Če kdo raje bere kot gleda.

JANEZ (IVAN) JANŠA (PS SDS), predstavitev programskih zasnov vlade

Spoštovani gospod predsednik Državnega zbora, člani Vlade, spoštovani visoki zbor.
Po odstopu predsednika Vlade, je koalicija strank Slovenske demokratske stranke, Stranke modernega centra, Nove Slovenije in Demokratične stranke upokojencev, dogovorila novo koalicijsko pogodbo za Slovenijo in za blaginjo Slovenije. Ta koalicijska pogodba je temelj vladnega programa. Zdaj, ta vladni program bo seveda predstavljen ob predlogu Vlade v naslednji fazi, če bom danes kot kandidat za predsednika Vlade dobil vaše zaupanje.
Danes v skladu z 226. členom Poslovnika, tukaj lahko predstavnim zgolj smernice za oblikovanje bodoče Vlade. Zdaj v koalicijski pogodbi smo izhajali iz aktualne situacije v Sloveniji, iz dejstva, da je predsednik Vlade nepričakovano odstopil, da je s tem povzročil vladno krizo in da sta bili pred nami dve možnosti – ali predčasne volitve, ki bi v najboljšem primeru Sloveniji dale novo Vlado, tam nekje jeseni, novo in operativno Vlado tam nekje jeseni, ali pa poskus oblikovanja nove večine v tem Državnem zboru. Slovenska demokratska stranka se je, kot vedno, po vsakih volitvah, bila pripravljena pogovarjati z vsem in smernice, ki bodo danes predstavljene, so smernice tistih, ki smo se bili pripravljeni pogovarjat in tudi dogovoriti o tem, kako rešiti ključne probleme, ki so v tem času pred državo, zavedajoč se, da sta pred nami v bistvu zgolj, dobri dve leti mandata in da je vsaka koalicija, tudi ta, za polovični mandat, pač lahko zgolj kompromis do tistih rešitvah, o katerih se vsi koalicijski partnerji strinjamo.
Zdaj, kot izhodišče smo postavili dejstvo, da se trenutno v tej državi ne soočamo zgolj z problemi materialne narave, ampak tudi tistimi globljimi. Zaradi tega bo koalicija v ospredje postavljala predvsem vse tisto, kar nas združuje in povezuje. Zagovarjali bomo sodelovanje na podlagi pripravljenosti delati za skupno dobro. Izzivi, ki niso dobili odgovorov v obstoječi koalicijski pogodbi, pa so bodisi nekje okvirno znani v tem smislu, da vemo, da se lahko pojavijo, ali pa so nepričakovani, ker v vsakem mandatu pridejo stvari, ki jih je nemogoče načrtovati. Na te izzive bomo skušali iskati odgovore z dogovarjanjem, iskanjem soglasja in k oblikovanju sistemskih rešitev bomo povabili tudi opozicijo ter predstavnika obeh narodnosti v tem Državnem zboru. Zdaj v izhodišču teh programskih smernic pa, v izhodišču teh programskih smernic pa izpostavljam trditev, da Slovenija zmore več od tega, kar trenutno izkazuje, in da je več mogoče doseči, prvič, z ukrepi, ki ne zahtevajo nikakršnih dodatnih finančnih sredstev, nasprotno lahko ta sredstva sproščajo, in seveda v drugem delu z ukrepi, ki zahtevajo obsežne prerazporeditve finančnih sredstev, pa tudi to ne bo dovolj, se pravi zahtevajo tako prerazporeditev finančnih sredstev kot tudi ustvarjanje pogojev za to, da bo bruto domači proizvod te države večji in da se bo v državne blagajne nateklo več sredstev. Nekateri ukrepi v prihodnosti bodo seveda zagotovo terjali tudi določene višje prispevne stopnje na podlagi, bom rekel, širših soglasij in dogovorov glede na neizprosno demografsko statistiko, s katero smo soočeni, o tem pa nekaj več v nadaljevanju. Torej, kaj je tisto, kar lahko že brez višjih finančnih vložkov naredimo bolje in s tem omogočimo tudi sproščanje dodatnih potencialov? Gre predvsem za 2 stvari. Gre za debirokratizacijo in za decentralizacijo. Ob koncu mandata zadnje vlade, ki smo jo vodili, je bila narejena ocena zmogljivosti državne administracije v Sloveniji. To je bilo v začetku leta 2013. Ne bom vas zdaj utrujal s celotno statistiko, saj deloma jo poznate, naj pa povem, da smo tam odkrili primere, recimo, ko je leta 1996 pač ne tako dolgo nazaj od tistega časa, ko je bila ta ocena narejena, neke postopke v nekem ministrstvu je opravljalo 12 ljudi, leta 2013 je te postopke izvajalo 29 zaposlenih iste postopke, danes je teh 33. Se pravi leta 1996 je 12 ljudi z lahkoto zmoglo opraviti vse te postopke, danes za to potrebujemo 33 zaposlenih v državni administraciji, ob tem, da nas je še vedno 2 milijona, da so računalniki bistveno bolj zmogljivi in da lahko tudi iz bogate prakse, dobre prakse drugih evropskih držav prenesemo kakšno rešitev, ki omogoča stvari opraviti bolje in hitreje in tudi ceneje. Se pravi, imamo del, ne v celoti, ampak imamo del, bom rekel, administrativnega dela javnega sektorja, ki zaposluje preveč ljudi, tudi kvalitetnih kadrov, po drugi strani pa teh kadrov primanjkuje v gospodarstvu in jih iščejo z lučjo pri belem dnevu. Tukaj je nujno potrebna določena prerazporeditev. Zdaj bom povedal pa en drug primer. Ko sva s kolegom Igorjem Omerzo leta 1987 pred davnimi desetletji ustanavljala mikro podjetje Mikro Ado
se je za to potrebovalo 48 soglasij. To je pomenilo nekaj mesecev stanja v vrstah, izpolnjevanja obrazcev in ko smo imeli vseh teh 48 soglasij je bilo lahko podjetje ustanovljeno. Danes lahko podjetje ustanovite zelo hitro, vse na enem mestu. Ko pa gre za poslovanje, pa kljub temu, da jaz nisem znan po kakšnih zelo pozitivnih ocenah bivšega režima, lahko rečem, da je bilo takrat poslovanje celo bolj enostavno kot je danes. Zakaj? Leta 1992, ko je Slovenija ne samo že bila samostojna država, bili smo tudi mednarodno priznani, imeli smo lastno valuto, diplomacijo, vojsko, močnejšo kot je danes, policijo, usposobljeno. Skratka, vse institucije, ki so več ali manj delovale. Takrat je v Sloveniji veljalo manj kot 2 tisoč predpisov. Takrat so veljali 404 zakoni in 1.555 podzakonskih aktov. Danes oziroma konec lanskega leta smo imeli v tej državi v veljavi 860 zakonov in 20 tisoč 101 podzakonski akt na državni ravni. Se pravi, število podpisov se je podeseterilo v tem času. In mi smo prešli iz nekega stanja, ki ga je leta 1991 definirala slovenska Ustava in s katero smo začrtali nek ustavni red v katerem je dovoljeno vse, kar ni prepovedano in kjer zakonsko podlago za ravnanje potrebujejo državni organi, ne pa državljani, v stanje, kakršno je bilo pred sprejetjem te Ustave. Ker državljanu je dovoljeno samo tisto, kar je izrecno predpisano, pa še tega ne pozna, ker je nemogoče poznati 20 tisoč predpisov. Poleg tega to generira ogromne stroške upravljanja z državo, generira dolge postopke pred organi, izgubljene ure, dneve, tedne, mesece, leta. V bistvu smo s to birokratsko navlako, s temi več kot 20 tisoč predpisi na državni ravni v Sloveniji povzročili protiustavno stanje. Kajti, danes smo v neki situaciji, ko si mnogi v administraciji razlagajo, da je njim vse dovoljeno, da imamo diskrecijsko pravico. Dočim navadni državljan lahko naredi le tisto, kar je predpisano in ko pride nekam reševati svoje težave ga vprašajo, kje ima pravno podlago. Pravno podlago rabi državni organ. Njemu je dovoljeno tisto, kar je predpisano. On mora skrbeti za zakonitost in ustavnost. Brez tega, da bi en sam člen v Ustavi spremenili smo s temi 20 tisoč predpisi ustavno stanje postavili na glavo. In danes Slovenija v zvezi s tem ni družba ali država osebne državljanske in podjetniške svobode, ampak je vse to drastično omejeno. Lahko bi vam našteval še na desetine drugih primerov. Mi smo opravili v zadnjih mesecih pogovore z velikim delom slovenskega gospodarstva. Slišali smo, bom rekel, drastične primere zadev, ki se vlečejo v postopkih že leta, kar onemogoča rast podjetij in kar podjetnike sili, da iščejo druge države za normalno funkcioniranje in kar seveda povzroča tudi slabo voljo in nenazadnje nižje plače zaposlenih.
Na Agenciji Republike Slovenije za okolje trenutno stoji, mislim da, več 400 projektov. V teh 400 projektih je na deset tisoče delovnih mest. Je, če hočete, na desetine milijonov davkov in prispevkov, ki niso pobrani, ker če bi se to realiziralo bi se tam nekaj ustvarilo in od tega se plačujejo tudi davki in prispevki in seveda v teh zaostalih projektih je ogromno izgubljenih priložnosti za mlade, ki morajo, potem te priložnosti iskati v tujini. Imamo zakonodajo, ki jo ti lahko, ko se pripravlja neki večji projekt ustanoviš civilno družbo, civilno družbeno organizacijo, nevladno organizacijo kot se to pri nas reče. Si stranka v postopku, vlagaš pritožbe, izsiljuješ in nikome ništa. Za debirokratizacijo lahko bistveno pospešimo splošni razvoj v državi res pa je, da to, kar se je pač nabiralo desetletja ni možno odpraviti čez noč, da grobi rezi včasih povzročijo tudi težave na drugem koncu in da se je tega treba lotiti organizirano in s taktom.
Sedaj druga takšna stvar je decentralizacija. O enakomernejšem regionalnem ali pa splošnem razvoju te države govorimo odkar so govornice v tem Državnem zboru pa tudi že prej se je o tem razpravljalo v nekdanji skupščini, ampak razlike se niso bistveno zmanjšale. Še največji pospešek v razvoju bi rekel obrobnih regij je predstavljala reformna lokalna samouprava leta 1994, ko se je pač z možnostjo, da se v določenem delu skupaj ustvarja, odloča na lokali na mikroravni zagotovilo, da so se mnogi slovenski kraji bistveno hitreje razvijali kot bi se pač brez tega, ampak narejen je bil samo bi rekel polovičen korak regij oziroma pokrajin še vedno nimamo. Tudi razprave, ki tečejo v tej smeri so začete na napačnem koncu. Najprej je treba ljudem pač predstaviti kaj bodo z ustanovitvijo pokrajin dobili, potem pa črtati meje, ker si ljudje predstavljajo, da je to zgolj nova birokracija in dodatni fikusi in pisarne, potem seveda javnost temu ne bo naklonjeno. To je potrebno tudi, zaradi boljše organiziranosti države pri investiranju evropskih sredstev. Seveda državne oblasti nimamo za to, da bi uvajala uravnilovko. Povsod kjer se je državna oblast izkoriščala za to so to uravnilovko dosegli, ampak v revščini poglejte kaj se dogaja v Venezueli, Kubi ali Severni Koreji. Imamo pa državo za to, da zagotavlja čim bolj enake izhodiščne možnosti, ker je nekaj drugega od prisilne enakosti.