Brisanje nadur
- Ustvarjalec teme wasiriki
- Začetni datum
Si pogledal v (kolektivno) pogodbo? Zakon sicer pravi:
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1-Popravek-1)
144. člen
(nadurno delo)
(1) Delavec je dolžan na zahtevo delodajalca opravljati delo preko polnega delovnega časa – nadurno delo:
– v primerih izjemoma povečanega obsega dela,
– če je potrebno nadaljevanje delovnega ali proizvodnega procesa, da bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi,
– če je nujno, da se odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela,
– če je potrebno, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja ter varnost prometa,
– v drugih izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih, določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.
(2) Delodajalec mora delavcu nadurno delo odrediti v pisni obliki praviloma pred začetkom dela. Če zaradi narave dela ali nujnosti opravljanja nadurnega dela ni možno odrediti nadurnega dela delavcu pisno pred začetkom dela, se lahko nadurno delo odredi tudi ustno. V tem primeru se pisna odreditev vroči delavcu naknadno, vendar najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu.
(3) Nadurno delo lahko traja največ osem ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 170 ur na leto. Delovni dan lahko traja največ deset ur. Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev se lahko upošteva kot povprečna omejitev v obdobju, določenem z zakonom ali kolektivno pogodbo, in ne sme biti daljše od šestih mesecev.
(4) Nadurno delo lahko s soglasjem delavca traja tudi preko letne časovne omejitve iz prejšnjega odstavka, vendar skupaj največ 230 ur na leto. V primeru vsakokratne odreditve nadurnega dela, ki presega 170 ur na leto, mora delodajalec pridobiti pisno soglasje delavca.
(5) V primeru odklonitve pisnega soglasja iz prejšnjega odstavka, delavec ne sme biti izpostavljen neugodnim posledicam v delovnem razmerju.
146. člen
(prepoved opravljanja dela preko polnega delovnega časa)
(1) Nadurno delo po 144. členu tega zakona se ne sme uvesti, če je delo možno opraviti v polnem delovnem času z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa z uvajanjem novih izmen ali z zaposlitvijo novih delavcev.
(2) Delodajalec ne sme naložiti dela preko polnega delovnega časa po 144. in 145. členu tega zakona:
– delavki ali delavcu v skladu z določbami tega zakona zaradi varstva nosečnosti in starševstva (185. člen),
– starejšemu delavcu (199. člen),
– delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti,
– delavcu, kateremu bi se po pisnem mnenju izvajalca medicine dela, oblikovanem ob upoštevanju mnenja osebnega zdravnika, zaradi takega dela lahko poslabšalo zdravstveno stanje,
– delavcu, ki ima polni delovni čas krajši od 36 ur na teden zaradi dela na delovnem mestu, kjer obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare v skladu s tretjim odstavkom 143. člena tega zakona,
– delavcu, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali drugimi predpisi.
Uradni list RS, št. 21/2013 z dne 13. 3. 2013
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1-Popravek-1)
144. člen
(nadurno delo)
(1) Delavec je dolžan na zahtevo delodajalca opravljati delo preko polnega delovnega časa – nadurno delo:
– v primerih izjemoma povečanega obsega dela,
– če je potrebno nadaljevanje delovnega ali proizvodnega procesa, da bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi,
– če je nujno, da se odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela,
– če je potrebno, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja ter varnost prometa,
– v drugih izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih, določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.
(2) Delodajalec mora delavcu nadurno delo odrediti v pisni obliki praviloma pred začetkom dela. Če zaradi narave dela ali nujnosti opravljanja nadurnega dela ni možno odrediti nadurnega dela delavcu pisno pred začetkom dela, se lahko nadurno delo odredi tudi ustno. V tem primeru se pisna odreditev vroči delavcu naknadno, vendar najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu.
(3) Nadurno delo lahko traja največ osem ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 170 ur na leto. Delovni dan lahko traja največ deset ur. Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev se lahko upošteva kot povprečna omejitev v obdobju, določenem z zakonom ali kolektivno pogodbo, in ne sme biti daljše od šestih mesecev.
(4) Nadurno delo lahko s soglasjem delavca traja tudi preko letne časovne omejitve iz prejšnjega odstavka, vendar skupaj največ 230 ur na leto. V primeru vsakokratne odreditve nadurnega dela, ki presega 170 ur na leto, mora delodajalec pridobiti pisno soglasje delavca.
(5) V primeru odklonitve pisnega soglasja iz prejšnjega odstavka, delavec ne sme biti izpostavljen neugodnim posledicam v delovnem razmerju.
146. člen
(prepoved opravljanja dela preko polnega delovnega časa)
(1) Nadurno delo po 144. členu tega zakona se ne sme uvesti, če je delo možno opraviti v polnem delovnem času z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa z uvajanjem novih izmen ali z zaposlitvijo novih delavcev.
(2) Delodajalec ne sme naložiti dela preko polnega delovnega časa po 144. in 145. členu tega zakona:
– delavki ali delavcu v skladu z določbami tega zakona zaradi varstva nosečnosti in starševstva (185. člen),
– starejšemu delavcu (199. člen),
– delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti,
– delavcu, kateremu bi se po pisnem mnenju izvajalca medicine dela, oblikovanem ob upoštevanju mnenja osebnega zdravnika, zaradi takega dela lahko poslabšalo zdravstveno stanje,
– delavcu, ki ima polni delovni čas krajši od 36 ur na teden zaradi dela na delovnem mestu, kjer obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare v skladu s tretjim odstavkom 143. člena tega zakona,
– delavcu, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali drugimi predpisi.
Uradni list RS, št. 21/2013 z dne 13. 3. 2013
večinoma kjer sem delal tudi v včasih paradnih firmah jugoslavije in nato kasneje slovenije se je nadure brisalo. se jih je pa lahko naredilo tudi do 300. efektivnih težkih fizičnih. poleg rednih. ja fantje in punce, nimate pojma kaj to pomeni delat.
zato pa danes boli križ.
zato pa danes boli križ.
Žal je brisanje nadur kar stalna praksa. Oddelati jih "moraš", koristiti jih po navadi ne uspeš, oziroma ti jih ne odobrijo. Plačajo se seveda ne. Na koncu ti jih pobrišejo. Za lastnike je to dosti ceneje, kot pa da bi zaposlili nekaj dodatnih ljudi. Ampak delavci se ne upajo veliko pritoževati.
Ta debilizem tudi ne vem kdo si je izmislil. Pri eni firmi smo lahko koristili celih 8 ur, ampak je bil pogoj da si prišel v službo in si štemplal koriščenje ur. Super ne, sploh če bi ure lahko preživel nekje ob obali, kot podaljšek rednega dopusta, ti pa se moraš zjutraj štemplat. Spet pri drugi firmi si lahko ure koristil poljubno, le predhodno si moral javit da boš koristil ure, da ti tajnica ni pisala dopusta.
V glavnem ene kadrovske službe v navezi z direktorji so kreteni prve vrste. Ko pa se rešuje njihove riti z nadurami potem pa ne delajo problemov. Samo da je v vnjihovo krist, ko pa se gre za delavca pa ga je treba j3bat.
Pri nas se nadure plačajo. Pri dežurstvu/intervenciji od 18 ure dalje (delavnik), pri projektih pa se za nadure dogovori vnaprej (tudi z naročnikom; količina, od katere ure...). Tako velja za planirana sobotna in nedeljska (ter nočna dela). In tako je tudi v normalnem svetu, da je delo 'after business hours' dražje za naročnika. Pač vse je odvisno od kulture v podjetju in podjetja samega.
ni tako enostavno... če si v službi 4 ure ali več ti pripada prevoz in malica. Ima potem nekdo precej dela s tem preračunavanjem kaj kumo. In prav zaradi tega se dostikrat postavi "meja" da nadure koristiš samo v manjših kosih in ne za cel dan.
Je tukaj kaj novega?
Mi je povsem jasno, da se nadure pač ne plačajo. Zdi pa se mi normalno, da višek ur, ki jih človek oddela, da jih lahko koristi ob priliki.
V praksi naj bi se vse ure oddelane pred 7:00 zjutraj in po 16:00 uri brisale. Torej naj bi človek te ure ''šenkal'' podjetju in delal zastonj. Zakaj?
Je kakšen zakon glede tega?
Mi je povsem jasno, da se nadure pač ne plačajo. Zdi pa se mi normalno, da višek ur, ki jih človek oddela, da jih lahko koristi ob priliki.
V praksi naj bi se vse ure oddelane pred 7:00 zjutraj in po 16:00 uri brisale. Torej naj bi človek te ure ''šenkal'' podjetju in delal zastonj. Zakaj?
Je kakšen zakon glede tega?
ma daj nehaj. vse ure ki jih oddelaš morajo bit plačane, ali pa jih koristiš, če ni tako, jih prijaviš, ker izkoriščajo bogo rajo.
Samo ni isto, nadure, ki so plačane več in koriščenje ur......ker za nadure, bi moral dobiti ura + dodatek.....ja?
Podobne teme
