Račun na s.p. - nezavezanec za DDV

dejvi

Fizikalc
30. avg 2010
1.324
0
36
maribor
Če izdam račun na sp, ki ni zavezanec za DDV, ali moram v polje ID številka za DDV tudi napisati njegovo davčno ali ne, kolikor se spomnim sem tistim, ki so zavezanci moral napisati tukaj davčno

hvala in lp
 

Accord

Pripravnik
2. sep 2007
959
21
18
Na račune ki jih ti izdajaš že par let ni potrebno pisati strankine davčne številke - ne glede na to, če je DDV zavezanec.
 

Garfildd

Guru
24. jul 2007
5.778
4.291
113
v praksi je tako da zavezancem izstaviš račun z identifikacijso št. za DDV - predpona SI-12345678,
tisti li pa niso davčni zavezanci , pa samo njihovo davčno številko: 12345678

Če ti program ne omogoča vpisa samo davčne številke, se prakticira, da na računu potem prečrtaš ID - SI
in se podpišeš/žig zraven...

p.s.: od kje tebi ta informacija da davčne št. ni treba pisati
rolleyes-1.gif
 
I

Izbrisan uporabnik #9334

Mmja, je že bilo enkrat, pred leti. Davčna številka je samo za potrebe davkarije in v bistvu je res ni treba prikazovati na vsemogočih dokumentih, kot tudi na fakturi ne.

Ajde, pravniki!
cheer.gif
 

Accord

Pripravnik
2. sep 2007
959
21
18
Tukaj je kar DURS pojasnilo v zvezi davcne stevilke kupca na racunu.

Mislim da od 2004 ni potrebno pisati njegove, ce ti obracunas DDV. Ampak to velja za SLO kupce, tujina je druga zgodba.
 

Pbutec

100. registrirani uporabnik
20. jul 2007
15.088
3.574
113
Marlbor
Vprašanje je bilo, ali mora osebi, ki ni davčni zavezanec izdati račun, kjer je navedena tudi davčna številka kupca.
Pravilni odgovor je ne, davčno bi moral napisati samo v primeru, da kupec to potrebuje. V Sloveniji ne potrebuje, ampak je dovolj pravilno napisano ime firme in naslov, da lahko tak račun potem uveljavlja v stroške.
 

dejvi

Fizikalc
30. avg 2010
1.324
0
36
maribor
sprašujem zato,ker sem tudi jaz slišal da mora biti ID štev. za DDV zato,da lahko uveljavlja olajšavo, da davčna lažje preverja račune po davčni številki, tudi jaz sem normiranec in bi normirancu izdal račun (torej je dovolj le davčna), zavezancem za DDV pa baje moraš navesti ID številko za DDV

hvala in lp
 

Numy

Majstr
1. jan 2008
9.833
371
83
Jaz bi vsekakor napisal davčno, škoditi ne more, obratno pa lahko.
 
I

Izbrisan uporabnik #9334

Saj, naredili so nam zagaman sistem, kjer nihče natančno ne ve, kaj je njegovo in kaj ni.

Davčna številka je samo za potrebe davčne uprave. Imamo tudi matično številko, pa EMŠO, pa ....

Ko sem tožil dolžnika, me je pravnik posebej vprašal po njegovi EMŠO ! KAKO naj to vem?
Sem rekel, da imam njegovo davčno ID številko in (vmilomaterčetonezadostuje), kwa se sploh gremo! Je rekel, da davčna uprava v teh zadevah ne sodeluje in moraš pač imeti na razpolago tudi številko spodnjih gat od krivca, če bi rad zadevo rešil po normalni poti!

Torej : Davčna številka je samo za izkaz poslovanja pred davkarijo in nič več! Na računu zadostuje prikaz storitve, obračunan davek, (kot je že ajnštajn ugotovil pred sto leti), številka mojega računa, kam naj se denar nakaže in seveda točen naslov moje firme, kjer pravkar kasiram!
Vse ostalo je stvar davkarije - naj še oni malce švicajo, saj jim že itak vse po defoltu (neka nepisana navada) prinesemo k nosu direkt na mizo.
 
I

Izbrisan uporabnik #9334

No, tu imamo sodelujočih kar nekaj pravnikov in naj kar oni povedo, kako in kaj.
Dejstvo je pa, da je okoli tega zmeda!

- Kako že? Mlada demokracija? Bolj papeška od papeža itd ...?
13.gif
Ovčice je treba pasti in pasti, in pasti, ... in pasti , ....
 

prijam

Fizikalc
2. sep 2007
1.821
4
38
82. in 83. člen ZDDV- določata kaj so obvezne sestavine računa

82. člen
(obvezni podatki na računu)
(neuradno prečiščeno besedilo)

(1) Davčni zavezanec, ki izda račun v skladu z 81. členom tega zakona , mora na računu navesti naslednje podatke:

1. datum izdaje računa;

2. zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa;

3. identifikacijsko številko za DDV, pod katero je davčni zavezanec dobavil blago ali storitev;

4. identifikacijsko številko za DDV kupca oziroma naročnika, pod katero je kupec ali naročnik prejel dobavo blaga ali storitev, za katero je dolžan plačati DDV, ali je prejel dobavo blaga v skladu s 46. členom tega zakona ;

5. ime in naslov davčnega zavezanca in njegovega kupca ali naročnika;

6. količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto opravljenih storitev;

7. datum, ko je bila opravljena dobava blaga, ali datum, ko je bila storitev opravljena oziroma končana, ali datum, ko je bilo opravljeno predplačilo iz 4. in 5. točke prvega odstavka 81. člena tega zakona, če se ta datum lahko določi in je različen od datuma izdaje računa;

8. davčno osnovo, od katere se obračuna DDV po posamezni stopnji oziroma na katero se nanaša oprostitev, ceno na enoto brez DDV ter kakršna koli znižanja cen in popuste, ki niso vključeni v ceno na enoto;

9. stopnjo DDV;

10. znesek DDV, razen v primerih, kjer se uporablja posebna ureditev, za katero ta zakon ta podatek izključuje;

11. v primeru izdaje računa s strani kupca blaga ali naročnika storitev v imenu in za račun davčnega zavezanca navedbo »Samofakturiranje«;

12. v primeru oprostitve DDV veljavno določbo Direktive Sveta 2006/112/ES ali ustrezni člen tega zakona ali drugo sklicevanje, ki kaže na to, da je dobava blaga ali storitev oproščena DDV;

13. v primeru, če je plačnik DDV kupec blaga ali naročnik storitve, navedbo »Obrnjena davčna obveznost«;

14. v primeru dobave novega prevoznega sredstva, opravljene v skladu s pogoji iz 1. in 2. točke 46. člena tega zakona , značilnosti, kot so opredeljene v tretjem odstavku 3. člena tega zakona ;

15. v primeru uporabe posebne ureditve za potovalne agencije navedbo »Posebna ureditev – Potovalne agencije«;

16. v primeru uporabe ene od posebnih ureditev za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke in starine navedbo »Posebna ureditev – rabljeno blago«, »Posebna ureditev – umetniški predmeti« ali »Posebna ureditev – zbirke in starine«;

17. če je oseba, ki je dolžna plačati DDV, davčni zastopnik za namene drugega odstavka 76. člena tega zakona , identifikacijsko številko za DDV davčnega zastopnika, skupaj z njegovim imenom in naslovom.

(2) Davčni zavezanec, ki v drugi državi članici, v kateri je treba plačati DDV, nima sedeža ali njegova poslovna enota v tej državi članici ne sodeluje pri dobavi v smislu 192.a člena Direktive Sveta 2006/112/ES, opravi pa dobavo blaga ali storitev prejemniku, ki je dolžan plačati DDV, na računu namesto vseh podatkov iz 8., 9. in 10. točke prvega odstavka tega člena navede le davčno osnovo.


83. člen
(poenostavljeni računi)
(neuradno prečiščeno besedilo)

(1) Davčni zavezanec izda poenostavljeni račun za opravljeno dobavo blaga ali storitev na ozemlju Slovenije, če:

1. izda račun v skladu s 1., 4. ali 5. točko prvega odstavka 81. člena tega zakona in znesek na računu, brez DDV, ni višji od 100 eurov ali

2. izda račun v skladu s prvim stavkom drugega odstavka 81. člena tega zakona ali

3. izda dokument oziroma sporočilo iz devetega odstavka 81. člena tega zakona .

(2) Na poenostavljenem računu davčni zavezanec navede najmanj naslednje podatke:

1. datum izdaje računa;

2. zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa;

3. ime in naslov davčnega zavezanca in identifikacijsko številko za DDV, pod katero je opravil dobavo blaga ali storitev;

4. količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto opravljenih storitev;

5. znesek DDV, ki se plača, ali informacije, ki so potrebne za njegov izračun;

6. jasno in nedvoumno navedbo o prvotnem računu in konkretnih podrobnosti, ki so spremenjene, če je račun dokument iz devetega odstavka 81. člena tega zakona .

(3) Davčni zavezanec, ki izda poenostavljeni račun iz prvega odstavka tega člena drugemu davčnemu zavezancu, ki takšen račun potrebuje za uveljavljanje odbitka DDV, mora na računu navesti še ime in naslov svojega kupca ali naročnika.

(4) Davčni zavezanec ne sme izdati poenostavljenega računa za dobave blaga ali storitev, ki jih opravi v drugo državo članico, v kateri je treba plačati DDV, ali njegova poslovna enota v tej državi članici ne sodeluje pri dobavi v smislu 192.a člena Direktive Sveta 2006/112/ES, in je oseba, ki je dolžna plačati DDV, oseba, kateri je bilo blago dobavljeno oziroma storitev opravljena.

(5) Davčni zavezanec, ki opravi dobavo blaga in storitev v skladu s 76.a členom tega zakona , mora na poenostavljenem računu navesti, da gre za obrnjeno davčno obveznost.

(6) Če davčni zavezanec opravlja dobavo blaga ali storitev po različnih davčnih stopnjah, mora znesek DDV na poenostavljenem računu izkazati ločeno po davčnih stopnjah.

(7) Če davčni zavezanec opravi dobavo blaga oziroma storitev, za katero je predpisana oprostitev plačila DDV, mora na računu navesti veljavno določbo Direktive Sveta 2006/112/ES ali ustrezni člen tega zakona oziroma drugo sklicevanje, ki kaže na to, da je dobava blaga ali storitev oproščena DDV.

(8) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko prejemnik blaga oziroma storitev, ki ni zavezanec za DDV, zahteva, da mu davčni zavezanec izda račun v skladu z 82. členom tega zakona, če prejemnik potrebuje tak račun zaradi uveljavljanja ugodnosti v skladu s tem zakonom (na primer po 54. členu tega zakona ).