evropske države precej denarja naberejo na račun trošarin od pogonskih goriv. ko se bo nabral dovolj velik delež vozil na EV, bodo hitro pogruntali, kako pokriti izpadek dohodka (se spomnite novic o razvoju satelitskega cestninjenja, ki so kar naenkrat potihnile?). poleg tega se bo vedno več elektrike pridobivalo iz obnovljivih virov, kar bo elektriko še dodatno podražilo in bojim se, da cena vožnje na elektriko napram fosilim gorivom ne bo več tako izrazito ugodna, kot je danes
Razglabljanja
- Ustvarjalec teme AndY1
- Začetni datum
Če misliš da bo domača pridelava elektrike za osebno rabo kar ves čas neobdavčena se močno motiš, mogoče bo pa trajalo 15, 20, 30 let, nič ne rečem.
Tudi obdavčitev/trošarinjenje je pač močno odvisno od množičnosti, dejstvo je da bo država držala subvencije in ostale ugodnosti za EV na takem nivoju, da bodo ravno malo bolj ugodni od nafte, če je danes skupaj s subvencijo zadeva tam tam (recimo ZOE), lahko pričakujemo, da se bo subvencija v naslednjih letih manjšala, potem ukinilia, še kasneje pa obdavčitev (trošarina) na prevožen km, elektriko kot tako dvomim, da bodo otrošarinili do take meje kot je to danes na pogonskih gorivih, do neke mere pa jo bodo sigurno.
Tudi obdavčitev/trošarinjenje je pač močno odvisno od množičnosti, dejstvo je da bo država držala subvencije in ostale ugodnosti za EV na takem nivoju, da bodo ravno malo bolj ugodni od nafte, če je danes skupaj s subvencijo zadeva tam tam (recimo ZOE), lahko pričakujemo, da se bo subvencija v naslednjih letih manjšala, potem ukinilia, še kasneje pa obdavčitev (trošarina) na prevožen km, elektriko kot tako dvomim, da bodo otrošarinili do take meje kot je to danes na pogonskih gorivih, do neke mere pa jo bodo sigurno.
nekako ne vidim smisla domače fotovoltaike. čez dan si itak v službi in praktično ne porabljaš energije, ko pa se popoldne vrneš domov, sonce že zahaja in od fotovoltaike ne bo več neke koristi. razen če boš čez dan poganjal pralne stroje in bojlerje, namesto ponoči, kot to delamo zdaj.
enkrat malo bolj pozorno poglej tvoj račun za elektriko, pa boš videl, da je postavka za elektriko nekako polovico celotnega zneska, ostalo so omrežnine, trošarine, prispevki takšni in drugačni. torej bi to nekako izgledalo tako, da bi čez dan elektro od tebe odkupoval elektriko po 5 centov za kWh, ponoči pa ti jo prodajal nazaj za 10 centov. ja, ljudje se bodo gnetli v vrstah za tako ponudbo
ksz
Upam, da je tole prava tema. Kot kaže, se v prihodnjih letih obeta bistvena pocenitev Litijevih akomulatorjev:
Zaloga za 700 let
Upam, da je tole prava tema. Kot kaže, se v prihodnjih letih obeta bistvena pocenitev Litijevih akomulatorjev:
Zaloga za 700 let
Za danes ostaja podaljšavalec dosega v obliki ICE, ker zadeva mora biti taka da jo tankaš kjer te prime. Meni osebno bi bil zanimiv podaljševalec dosega na LPG, ne kot bi-fuel na bencina ali LPG, ampak dedicated zadeva na LPG. Motor je lahko veliko bolj preprost, samo malo povečaš kompresijo in imaš boljši izkoristek, izpušni sistem bi bil tudi veliko bolj preprost (katalizator). Najpomembnejše je pa da bi tak motor zavzel malo prostora, in nič nebi kompliciral z raznimi prenosi ampak samo generator. Ampak seveda glavni problem je da LPG črpalk ni toliko kot navadnih.
Ampak eno dejstvo drži kot pribito, ta dodaten ICE bo moral doživeti občuten downsizing pa ne samo na delovni prostornini, ampak celoten sklop, ki sodi zraven, sama baterija pa se bo moralo občutno povečati.
V prihodnosti obstaja možnost ločene baterije, kjer bi ji lahko zamenjal samo elektrolit (ali tekočino ali aluminjaste palice). Problem infrastruktura.
Potem je možnost brezžičnega polnjena med vožnjo, ampak spet infrastruktura.
Vodik je pa tak mimosun, da večji ne more biti. Infrastrukture ni, pridelava je draga in potratna, vozilo ni in nikoli ne bo cenejše od baterijskega.
Torej če bi bila želja ali če bi bili prisiljeni je rešitev malo morje, danes nam je pa z nafto bolj lagodno in ceneje, kljub temu da jo država obdavči z več kot 100%.
Ampak eno dejstvo drži kot pribito, ta dodaten ICE bo moral doživeti občuten downsizing pa ne samo na delovni prostornini, ampak celoten sklop, ki sodi zraven, sama baterija pa se bo moralo občutno povečati.
V prihodnosti obstaja možnost ločene baterije, kjer bi ji lahko zamenjal samo elektrolit (ali tekočino ali aluminjaste palice). Problem infrastruktura.
Potem je možnost brezžičnega polnjena med vožnjo, ampak spet infrastruktura.
Vodik je pa tak mimosun, da večji ne more biti. Infrastrukture ni, pridelava je draga in potratna, vozilo ni in nikoli ne bo cenejše od baterijskega.
Torej če bi bila želja ali če bi bili prisiljeni je rešitev malo morje, danes nam je pa z nafto bolj lagodno in ceneje, kljub temu da jo država obdavči z več kot 100%.
Osebno, bi oddal glas podaljševalniku v obliki pogona na zrak. Emisije so v tem primeru 0, zrak dobiš na vsaki črpalki (polnjenje pnevmatik), teža slabih 16kg za tak motor in pa velikost srednje pizze!
Po ,mojem, bi to bila čista zmaga. Shranjevalnik za zrak tudi nima neke pretirane teže (narejen iz karbona) in pa zrak.
Po ,mojem, bi to bila čista zmaga. Shranjevalnik za zrak tudi nima neke pretirane teže (narejen iz karbona) in pa zrak.
Ja ampak količina energije ki bi jo tako natankal s kompresorjem za polnjenje pnevmatik, bi bila zelo majhna, ali pa bi moral ta zrak "tankati" pol ure da bi bilo kaj od tega, nitit s takim kompresorjem nebi dobil zadovoljivega tlaka kar pomeni nenormalno velike rezervoarje za zrak v avtu. Namenski kompresorji za zrak na črpalkah bi bili neizbežni, za tak tip avta.
Je modelček naredil napravo, ki točno to pretvarja in se montira med rezervar in prostor kjer se priklopi zračna pištola. Zrak iz črpalke v rezervar (mislim da-ne me držat za besedo) nad 200bar. Rezervarja sta pa 2 in sicer ob strani pod avtomobilom. Samo na zrak, neke normalne uporabe ima 200km dometa. Občutno preveč za uporabo samo, kot podaljševalnik dometa!
Tega preprosto ne morem verjet!
Kaj točno pomeni 200 km dometa? S kakšnim avtomobilom? (super aerodinamičen tricikel za eno osebo ali normalen osebni avto za 5 oseb?). Pri kakšni hitrosti ima 200 km dometa,pri konstantnih 30 km/h po ravnini,ali pri normalni vožnji v prometu,tudi nad 100 km/h + klanci? Ker tukaj so lahko ogromne razlike!
Poleg tega,če naredimo hitro primerjavo,bi za 200 km dosega rabil baterijo kapacitete okoli 35 kWh (približno). To pomeni,da bi moral tudi v tisti rezervoar za zrak "vpihati" ekvivalentno za 35 kWh energije.
Ne vem no,mogoče se motim,ampak nekaj mi ne gre skupaj pri tem zraku,dvomim da lahko v zračni rezervoar nekih normalnih dimenzij spraviš toliko energije....ima kdo kakšen bolj natančen izračun?
Wikipedia ima ogovor:
http://en.wikipedia.org/wiki/Compressed_air_vehicles
Pri 300 barih lahko shraniš 0.1 MJ/L ali če malo pretvorimo 2,77 kWh/100 l rezervoar. Je imel tisti model 1.000 l rezervoar za zrak? Dvomim.
http://en.wikipedia.org/wiki/Compressed_air_vehicles
Pri 300 barih lahko shraniš 0.1 MJ/L ali če malo pretvorimo 2,77 kWh/100 l rezervoar. Je imel tisti model 1.000 l rezervoar za zrak? Dvomim.
Sprašujem se (če je zadeva res tako dobra in učinkovita) zakaj proizvajalci tega res na uporabijo za pogon,ali vsaj za range extender? Ziher stvar ni tako preprosta,kot deluje na prvi pogled oz.so neke tehnične omejitve pri tem.
Imaš kakšen link do tega avtomobila na zrak z 200 km dometa?
Imaš kakšen link do tega avtomobila na zrak z 200 km dometa?
Problem kompresiranja zraka je v tem da se full segreva kar predstavlja veliko izgub, če bi tank še izoliral in porabil kapaciteto še toplo bi bilo izgub manj.
PSA jev konceptni hibrid na zrak uporablja dva ločena rezervoarja na čisti dušik, da se tem izgubam izognejo (dušik se pri stiskanju minimalno segreva). En rezervoar je bistveno večji in v njem je dušik pod nizkim tlakom, drugi je pa majhen kjer je dušik pod visokim tlakom. Prehajanje zraka iz visokotlačenga v nizkotlačni sprošča energijo za pogon, pri zaviranju oz. polnjenju z ICE pa zrak prehaja v obratni smeri in se tako energija shranjuje.
PSA jev konceptni hibrid na zrak uporablja dva ločena rezervoarja na čisti dušik, da se tem izgubam izognejo (dušik se pri stiskanju minimalno segreva). En rezervoar je bistveno večji in v njem je dušik pod nizkim tlakom, drugi je pa majhen kjer je dušik pod visokim tlakom. Prehajanje zraka iz visokotlačenga v nizkotlačni sprošča energijo za pogon, pri zaviranju oz. polnjenju z ICE pa zrak prehaja v obratni smeri in se tako energija shranjuje.
