Na Nordkapp z našo staro kanto

Dygscxpixm

Fizikalc
2. jun 2009
396
70
28
Sončna Štajerska
Od obiska Nordkappa je minilo že precej let in prišel je čas, da gremo spet tja gor.
Ideja je bila, da bi šli spet z istim avtom kot daljnega leta 1993 - Citroen Dyane 6LC, letnik 1980.

http://citrovideos.blogspot.com/2011/12/dyane-goes-to-nordkapp.html

Ampak zdaj imamo mulca in smrkljo, ki nista več prav majhna, zato smo sklenili, da rabimo malce večji družinski avto.
In smo izbrali Citroen GS Super 1.3, letnik 1979.
Določili smo dan odhoda: nedelja, 20. julij 2014.
Ker pa je smrklja zbolela, smo počakali do torka, 22. julija 2014, da si je opomogla.
Takole smo v nizkem štartu pripravljeni na odhod.

IMG_2301.JPG


Začetek je bil izvrsten, odlične volje smo drveli skozi Avstrijo in Nemčijo.
In malce pred Regensburgom padli v prvi Stau na naši poti.

IMG_2303.JPG


IMG_2306.JPG


Po izgubljeni uri in pol smo se prebili mimo Regensburga in okoli enajste ure zvečer prispeli v Campingplatz Glockenheide med Braunschweigom in Gifhornom.
Prevozili smo dobrih tisoč kilometrov - to je bila najdaljša dnevna etapa na vsej poti in za prvi dan je bilo dovolj.
Postavili smo šotor in utrujeni zaspali.
Campingplatz Glockenheide je na lepi lokaciji in tudi jutro je bilo lepo.

IMG_2312.JPG


Zaslišali smo znano brnenje zračno hlajenega boxer motorja - obiskala sta nas Gabi in Guenter, GS/GSA navdušenca iz bližnjega Gifhorna.
Pripeljala sta se z lepim Citroenom GS X 2 iz leta 1976.

IMG_2313.JPG


IMG_2314.JPG


IMG_2316.JPG


IMG_2318.JPG


IMG_2319.JPG


Gabi in Guenter sta prinesla kavo, piškote in nekaj reklamnega materiala njunega kluba GS/GSA IG, ki ga navdušeno vodita že 24 let.
Po prijetnem jutru smo podrli šotor in se odpeljali proti Hamburgu in naprej proti Danski.
Mimo Hamburga ni bilo enostavno priti, brez zastojev ni šlo.
Ker smo že večkrat pluli s trajektom Puttgarden - Rødby, smo tokrat ubrali drugačno pot: mimo Flensburga v celinski del Danske in potem čez most Østbroen.

IMG_2336.JPG


IMG_2345.JPG


IMG_2351.JPG


Zvečer smo prispeli v Køge blizu Københavna in tam prenočili v kampu Vallø.

IMG_2355.JPG


Zjutraj nas je obiskal Kim, s katerim sva pred leti službeno sodelovala.
Prinesel je nekaj steklenic odličnega piva iz lokalne pivovarne.
Kmalu je bilo treba na pot - ta dan smo nameravali priti v bližino Stockholma.
Najhitrejša pot na Švedsko je most čez Øresund.

IMG_2360.JPG


IMG_2362.JPG


Tole je postanek za lulanje na jugu Švedske.

IMG_2365.JPG


Točno na tem počivališču sva s soprogo prespala leta 1993 na prvi poti na Nordkapp.

IMG_2367.JPG


Čisto do Stockholma nismo prišli, smo pa prespali v lepem okolju - v predelu, imenovanem Kolmården.
Kamp je bil ob morju, bilo je toplo in ljudje so se kopali skoraj do polnoči.

IMG_2368.JPG


Zame velika zanimivost - v mestecu Krokek smo na enem dvorišču opazili nekaj CX-ov in XM-ov.
Na glas sem razmišljal, da moram ustaviti in jih vse poslikati, moji trije sopotniki so pa zavijali z očmi.
Vožnja je tekla gladko, edino počivališč na cesti E4 ni bilo prav dosti.
Zato smo zavili na stransko cesto in v miru pojedli kosilo.

IMG_2389.JPG


Mimo Stockholma smo prišli presenetljivo hitro in brez zastojev. V mestu se nismo ustavili, ker nas je čakala dolga pot na sever.
Ta dan smo prišli do Härnösanda, mesta približno na polovici Švedske.

IMG_2391.JPG


IMG_2393.JPG


V kampu so bili naši sosedje trije Italijani (dekle in dva mladeniča) s Citroenom C3.
Kasneje smo jih srečali še dvakrat: na Lofotih in pa na jugu Norveške blizu Preikestolena.
V Härnösandu smo z zanimanjem opazovali stare ameriške avte, ki so se vozili gor in dol po glavni ulici.
Še vedno je bilo zelo toplo in ljudje so se z velikim užitkom kopali na plaži ob kampu.
Mi smo pa nadaljevali pot ob obali Botniškega zaliva proti Finski.
Odmor za kosilo smo si privoščili v Sävarju blizu mesta Umeå.

IMG_2395.JPG


Sävar je bil prizorišče zadnje bitke na švedskem ozemlju - daljnega leta 1809.

IMG_2396.JPG


IMG_2398.JPG


Takole je prezgodnjo smrt storil ubogi kačji pastir.

IMG_2399.JPG


Spet je šlo vse po načrtu in zvečer smo prečkali finsko mejo in prespali v mestu Tornio.
V kampu smo bili sosedje z mladim parom, ki se je pripeljal z ogromnim Chevroletom Impalo.
Ogledali smo si njunega Chevyja, onadva pa našega Citroena (rekla sta, da še nikoli nista videla takega avta).
Ponudila sta pivo, jaz sem jima pa dal buteljko sivega pinota z naših gričev.
Ob pivu smo pojasnili, da nismo iz Slovaške in da položaj v Ukrajini ni poslabšal varnostnega položaja v naši deželi.

IMG_2405.JPG


IMG_2406.JPG


Zjutraj smo se odpeljali proti mestu Rovaniemi na meji polarnega kroga.
Finska pokrajina ni prav raznolika, večino časa je videti takole.

IMG_2412.JPG


Šele na severu postane dežela malce bolj hribovita.
Kmalu smo prispeli v Rovaniemi in obiskali božičkovo vas in polarni krog (Napapiiri).

IMG_2415.JPG


IMG_2416.JPG


IMG_2417.JPG


IMG_2419.JPG


Kot vsak pravi obiskovalec božičkove vasi smo šli na kratek pogovor z božičkom, čeprav sta mulc in smrklja to že prerasla.
Nismo pa se odločili za nakup naših slik in videa z božičkom (prihranek: 40 EUR).
Naslednja postaja je bil Ivalo.
Najprej pa postanek za kosilo ob tem hecnem kipu.

IMG_2420.JPG


IMG_2421.JPG


IMG_2422.JPG


Severno od Sodankyle postane pokrajina bolj razgibana, začnejo se vzponi in spusti.
Pri kraju Saariselkä je bila nekdaj cesta 4 speljana čez tako strm hrib, da so tovornjaki komaj zlezli čez.
Ljudje so temu delu dali ime Magnetni hrib, ker so mislili, da je magnetizem zaviral vozila.
Danes je cesta speljana drugje, tako da težav s prestrmimi klanci ni bilo.
Saariselkä je zelo popularna, turisti jo obiskujejo pozimi in poleti.

IMG_2424.JPG


IMG_2427.JPG


Na severu Finske je treba voziti previdno - jelenov je veliko in pogosto se zadržujejo ob ali na cestah.

IMG_2428.JPG


IMG_2431.JPG


IMG_2448.JPG


IMG_2450.JPG


Naš pasji zlodej se je tem mrcinam zelo čudil.

IMG_2451.JPG


IMG_2458.JPG


IMG_2462.JPG


IMG_2469.JPG


Pred Ivalom smo videli nezgodo - motorist je trčil v jelena.
Jelen je poginil in ležal na cesti, motor in motorist sta pa bila v jarku.
Motorist je bil videti v redu, ustavilo je nekaj voznikov, ki so mu pomagali poriniti motor nazaj na cesto.
Zvečer smo prispeli v Ivalo in prenočili v kampu ob reki Ivalojoki.

IMG_2471.JPG


IMG_2474.JPG


IMG_2478.JPG


Zraven nas sta kampirala dva hrošča iz St. Petersburga v Rusiji.
Valerij je vozil temno sivega, Aleksej in dekle, katere ime sem pozabil, pa sta potovala v rdečem.
Navdušeno so opisovali svoje lansko potovanje, ko so s hrošči bili tudi v Izoli, Piranu in Trstu.
Slovenija jih je očarala, čeprav so bili le na obali.
Tokrat so bili namenjeni na Nordkapp.

IMG_2480.JPG


IMG_2481.JPG


Zjutraj smo se od Ivala zapeljali do velikega jezera Inari.

IMG_2500.JPG


IMG_2501.JPG


IMG_2503.JPG


IMG_2505.JPG


Potem smo pa nadaljevali pot proti Norveški.
Cilj za ta dan: Honningsvåg na otoku Magerøya, 30 kilometrov pred Nordkappom.
Najprej nas je čakala lepa in zanimiva pot od jezera Inari do norveške meje v kraju Karigasniemi.
Na tem delu poti je bila cesta ozka, valovita in ponekod precej hribovita.
Po prihodu na Norveško se je pri Karasjoku začel strm vzpon na planoto Finnmarksvidda.
Na planoti smo spet srečali rusko ekipo hroščev.

IMG_2512.JPG


Tole je njihova lanska pot.
Dve neoznačeni točki čisto spodaj sta Trst in Izola.

IMG_2514.JPG


Pri Lakselvu smo se spustili do morja - Porsanger fjord.
Porsanger je četrti najdaljši fjord na Norveškem.
Cesta na Nordkapp, ki pelje ob zahodni obali fjorda, je občasno zelo ozka.

IMG_2517.JPG


Čeprav vreme ni bilo najlepše, smo šli pogledat Trollholmsund - kamnite stolpiče, za katere legenda pravi, da so okameneli troli.

IMG_2518.JPG


IMG_2520.JPG


IMG_2522.JPG


IMG_2523.JPG


IMG_2525.JPG


IMG_2528.JPG


Morje je bilo videti lepo in čisto, ob sončnem vremenu bi bilo vabljivo za kopanje.
Žal pa je v vodi mrgolelo meduz.

IMG_2530.JPG


Kmalu smo prišli do predora pod morjem, ki nas je pripeljal na otok Magerøya.
Edini večji kraj na otoku je mestece Honningsvåg.
Honningsvåg spada med najbolj severne kraje na svetu.
Od tu je do Nordkappa samo še 30 kilometrov.

IMG_2535.JPG


IMG_2538.JPG


Honningsvåg je kljub odmaknjeni legi daleč na severu zelo obiskan.
Množice se tukaj mimo peljejo na Nordkapp in nazaj.
V mestu pristajajo tudi ogromne ladje, s katerih se potniki z avtobusi odpeljejo na Nordkapp.

IMG_2539.JPG


Blizu Honningsvåga smo se utaborili in naslednji dan sta nas čakala dva cilja: pohod do Knivskjeloddena in obisk Nordkappa.

IMG_2543.JPG


IMG_2544.JPG


Nordkapp je prevara - v resnici sploh ni najbolj severna točka Evrope.
Najbolj severnih točk Evrope je več - odvisno od definicije.
Nekateri pravijo, da je to rt Knivskjelodden (ki je dejansko najbolj severna točka otoka Magerøya).
Do tja se da priti edino peš, pohod traja približno dve in pol uri v eno smer.

IMG_2591.JPG


IMG_2545.JPG


IMG_2548.JPG


IMG_2549.JPG


IMG_2551.JPG


IMG_2552.JPG


IMG_2553.JPG


S poti na Knivskjelodden so lepi razgledi na Nordkapp.

IMG_2554.JPG


IMG_2555.JPG


IMG_2557.JPG


IMG_2561.JPG


IMG_2562.JPG


Takole, tu je naš cilj - rt Knivskjelodden.

IMG_2566.JPG


V morju smo videli nekaj tjulnov.

IMG_2568.JPG


Pogled na Nordkapp.

IMG_2570.JPG


IMG_2572.JPG


Knivskjelodden in Nordkapp.

IMG_2574.JPG


Tjulenj v morju.

IMG_2576.JPG


Videli smo tudi kita, ki je prišel na površje po zrak.
A se je prehitro potopil, da bi ga lahko posneli.
In pa seveda obvezna čreda jelenov.

IMG_2579.JPG


IMG_2580.JPG


IMG_2585.JPG


IMG_2588.JPG


Pohod na Knivskjelodden je bil poln zanimivosti in vsi smo bili navdušeni.
V resnici nam je bil bolj všeč kot Nordkapp.
Nordkapp je 307 metrov visoko nad morjem in od tam zgoraj ne vidiš tjulnjev v morju.
Tudi kitov ne opaziš.
Ampak trume ljudi, ki obiščejo samo Nordkapp, tega ne vedo.
Ob vrnitvi na parkirišče smo doživeli nekoliko hecen prizor - takole so šest kilometrov pred Nordkappom štartali svoj avtodom pobje iz Nizozemske.
Očitno jim je uspelo, ker smo jih čez nekaj dni srečali v Alti.

IMG_2590.JPG


Zdaj pa naš cilj - Nordkapp.

IMG_2594.JPG


IMG_2595.JPG


Pogled na Knivskjelodden z Nordkappa.

IMG_2596.JPG


IMG_2598.JPG


IMG_2600.JPG


IMG_2604.JPG


IMG_2608.JPG


IMG_2610.JPG


IMG_2613.JPG


IMG_2620.JPG


Cesta, ki preko pustega otoka Magerøya pripelje na Nordkapp.

IMG_2612.JPG


Čas je, da se obrnemo. Čakajo nas trije tedni poti nazaj domov.
Prvi postanek smo naredili že po treh kilometrih vožnje nazaj z Nordkappa.

IMG_2628.JPG


IMG_2630.JPG


IMG_2634.JPG


V kampu smo srečali Aleša in Petra, motorista iz Slovenije.
Takole je 25 km pred Nordkappom vihrala slovenska zastava.

IMG_2638.JPG


IMG_2639.JPG


Zjutraj smo podrli šotor in zapustili otok Magerøya.
Tole je predor, ki pod morjem pelje na otok.

IMG_2642.JPG


IMG_2643.JPG


Nekaj posnetkov s poti ob Porsanger fjordu.

IMG_2645.JPG


IMG_2649.JPG


IMG_2651.JPG


Na poti na Nordkapp se spodobi obiskati Hammerfest, ki slovi kot najsevernejše mesto na svetu.

IMG_2656.JPG


IMG_2663.JPG


IMG_2664.JPG


IMG_2665.JPG


IMG_2667.JPG


IMG_2668.JPG


IMG_2669.JPG


IMG_2671.JPG


IMG_2672.JPG


Hammerfest pogosto obiščejo severni jeleni.
Tile so šli lepo po pločniku.

IMG_2658.JPG


IMG_2659.JPG


IMG_2660.JPG


IMG_2661.JPG


Iz Hammerfesta smo nadaljevali pot proti Alti, kamor smo prišli zvečer in kjer smo prenočili.
Alta me je navdušila.
Zelo lepa narava, lepe hiše in simpatično mesto.
Alta slovi tudi po prazgodovinskih risbah, vklesanih v skale.
Najstarejše risbe, ki so jih našli v okolici Alte, so stare več kot 6000 let.
Med iskanjem kampa smo se izgubili, kar sploh ni bilo slabo.
Uživali smo med opazovanjem prekrasne narave v zaledju Alte.
Končno smo le našli kamp in postavili šotor.

IMG_2676.JPG


IMG_2677.JPG


Zjutraj smo nadaljevali pot proti jugozahodu.
Pot od Alte do Nordkjosbotna je bila čudovita.
Nekaj časa smo se vozili tik ob fjordu, potem smo se dvignili precej visoko in imeli krasen razgled na fjorde in okoliške gore.

IMG_2680.JPG


IMG_2683.JPG


IMG_2684.JPG


IMG_2685.JPG


IMG_2687.JPG


IMG_2690.JPG


IMG_2694.JPG


IMG_2696.JPG


IMG_2697.JPG


IMG_2698.JPG


Skibotn in Nordkjosbotn sta pomembni križišči.
V Skibotnu se odcepi cesta E8 proti Finski, v Nordkjosbotnu pa proti Tromsu.
Proti Finski nismo zavili - smo pa šli v Tromsø.
Ampak najprej smo prenočili v Nordkjosbotnu.
Nordkjosbotn leži ob izlivu reke Nordkjoselva v fjord in obkrožen je z visokimi gorami.
Nekatere se dvigajo več kot tisoč metrov visoko nad vasjo.

IMG_2716.JPG


IMG_2717.JPG


Pot od Nordkjosbotna do Tromsa je tudi zelo lepa.
Nekaj časa ob fjordu, potem pa po dolini med strmimi gorami.
Na drugi strani pa spet ob fjordu.
Tromsø je največje mesto na severu Norveške.
Je tudi drugo največje mesto v polarnem krogu (večji je edino ruski Murmansk).
Center mesta je na otoku sredi fjorda, na obali fjorda se pa strmo dvigajo gore.
Priznam, da nisem pričakoval tako živahnega mesta tako daleč v polarnem krogu.

IMG_2719.JPG


IMG_2720.JPG


IMG_2721.JPG


IMG_2722.JPG


IMG_2723.JPG


IMG_2724.JPG


IMG_2730.JPG


IMG_2732.JPG


IMG_2733.JPG


IMG_2734.JPG


IMG_2736.JPG


IMG_2737.JPG


IMG_2739.JPG


IMG_2741.JPG


IMG_2747.JPG


IMG_2748.JPG


IMG_2750.JPG


Iz Tromsa smo se odpeljali nazaj do ceste E6 in do mesta Setermoen v okrožju Bardu.

IMG_2753.JPG


IMG_2767.JPG


V Setermoenu smo si ogledali vojaški muzej - in srečanje Citroenov.
Norveški navdušenci nad Citroeni so pošteno izbuljili oči, ko smo se pripeljali.

IMG_2764.JPG


IMG_2771.JPG


IMG_2773.JPG


IMG_2774.JPG


IMG_2775.JPG


V času hladne vojne je bil Setermoen pomembno NATO vojaško oporišče.
Zadnjih 20 let je pa izgubil pomen in vojaška vozila so bila videti zapuščena.

IMG_2776.JPG


IMG_2780.JPG


IMG_2781.JPG


IMG_2782.JPG


S tem GSA se je pripeljal mladenič, ki živi blizu Setermoena.

IMG_2783.JPG


IMG_2785.JPG


Lep CX GTI Turbo 2, manjka mu le še nekaj okrasnih detajlov.

IMG_2784.JPG


IMG_2796.JPG


Naslednji dan smo se v lepem vremenu peljali na Lofote.
Cesta E10 se na Lofote odcepi v kraju Bjerkvik, nekaj kilometrov pred Bjerkvikom se pa ponudi razgled na Gratangen fjord.

IMG_2799.JPG


Tole je že ob cesti E10, nekje med Bjerkvikom in ožino Tjelsundet.

IMG_2800.JPG


IMG_2802.JPG


Most čez Tjelsundet nas pripelje na otok Hinnøya.
Hinnøya je četrti največji norveški otok (prvi trije so vsi del otočja Svalbard).

IMG_2805.JPG


IMG_2806.JPG


IMG_2808.JPG


Na Lofotih smo se utaborili v Kabelvågu.

IMG_2810.JPG


IMG_2812.JPG


IMG_2813.JPG


IMG_2814.JPG


Naslednji dan smo se odpeljali na izlet čez otočje, čisto do konca ceste E10.
Lofotski otoki so povezani z mostovi in s predori pod morjem, zato se da pripeljati vse do zadnjega otoka Moskenesøya.

IMG_2818.JPG


IMG_2819.JPG


IMG_2820.JPG


IMG_2823.JPG


Tole je blizu vasi Hamnøy.

IMG_2827.JPG


IMG_2829.JPG


IMG_2831.JPG


Prihod v Å, vasico čisto na koncu ceste E10.

IMG_2832.JPG


IMG_2834.JPG


IMG_2836.JPG


Reine slovi kot ena najlepših vasi na Norveškem.

IMG_2837.JPG


IMG_2838.JPG


IMG_2839.JPG


IMG_2842.JPG


IMG_2843.JPG


IMG_2849.JPG


Na otočju je nekaj lepih plaž.
Tole je plaža Skagsanden blizu Flakstada.

IMG_2852.JPG


IMG_2857.JPG


IMG_2858.JPG


IMG_2861.JPG


IMG_2863.JPG


IMG_2868.JPG


Zanimiv je tudi obisk ribiške vasi Henningsvær.
Henningsvær leži na dveh majhnih otokih, ki sta z mostovi povezana z večjim otokom Austvågøy.

IMG_2870.JPG


IMG_2876.JPG


IMG_2879.JPG


IMG_2880.JPG


V Svolvaerju smo srečali gospoda in gospo, ki sta že 29 let zadovoljna lastnika tega CX-a.
Imata tudi C4, ampak sta rekla, da se CX veliko lepše pelje.

IMG_2893.JPG


Po ogledu Lofotov smo se vrnili na celino in nadaljevali pot proti jugu.
Ta dan je bilo zelo zoprno vreme in na koncu mi je bilo žal, da nismo raje šli na trajekt Svolvær - Skutvik.
Prihranili bi si dolgo vožnjo po ovinkasti cesti in v slabem vremenu.
Tukaj cesta E6 pelje čez otoka Storøya in Hallvardøya.

IMG_2896.JPG


IMG_2897.JPG


Južno od Narvika cesto E6 prekine Tysfjord. Fjord je treba prečkati s trajektom Skarberget - Bognes.

IMG_2903.JPG


IMG_2904.JPG


Na trajektu sem imel zanimiv pogovor z možakarjem, ki je s soprogo z avtodomom potoval ob norveški obali.
Z nostalgijo se je spominjal več CX-ov, ki so jih imeli njegovi starši.
Njihov zadnji CX je žalostno končal v trčenju s tremi losi.
Skrbelo ga je, kako se motor s 1300 kubiki obnese na strmih norveških cestah.
Potolažil sem ga, da sem bil pred leti tukaj z Diano, ki ima motor s 602 ccm, pa ni bilo težav.

IMG_2912.JPG


Naslednji dan smo zapustili polarni krog.
"Polarsirkelen" je na nadmorski višini okoli 700 metrov, na planoti v pogorju Saltfjellet.
Čez planoto teče reka Luonosjahka. Na drugi strani reke smo nabrali nekaj borovnic.

IMG_2913.JPG


IMG_2914.JPG


IMG_2916.JPG


Tole je pa Polarsirkel Senteret.

IMG_2917.JPG


IMG_2918.JPG


IMG_2919.JPG


Simbol totalitarizma sredi komunajzarske Norveške.

IMG_2923.JPG


IMG_2922.JPG


IMG_2925.JPG


IMG_2926.JPG


Ta dan smo se zapeljali do Mosjøena, kjer smo prenočili v lepo urejenem kampu.
Naslednji dan pa po cesti 76 do Brønnøysunda.
Naš cilj: vzpon na goro Torghatten.
Torghatten je preluknjan z velikim naravnim predorom - preluknjana gora je nadvse zanimiv prizor.
Stara legenda pravi, da je to okamenel klobuk kralja trolov, ki ga je preluknjala puščica.
A ni šlo povsem po načrtih.
Vreme je bilo bolj kilavo in Torghatten je bil ves v megli.
Zato smo vzpon opustili in sklenili, da gremo na Torghatten naslednjič.
Vseeno je pa bila vožnja po cesti 76 lepa, zato nam ni bilo preveč žal.

IMG_2932.JPG


IMG_2935.JPG


IMG_2936.JPG


IMG_2937.JPG


Še isti večer smo se peljali od Brønnøysunda do Høylandeta in tam prenočili v tej hiški.

IMG_2939.JPG


IMG_2940.JPG


IMG_2942.JPG


Naslednje jutro je bilo lepo in v sončnem vremenu smo se odpeljali proti Trondheimu.

IMG_2948.JPG


IMG_2949.JPG


Trondheim je veliko mesto in vzelo nam je kar nekaj časa, da smo prišli skozi.
Zadnjih nekaj let je na Norveškem zelo popularen Tesla model S.
Norveška je za ZDA drugo najpomembnejše Teslino tržišče.
Če pa računamo na prebivalca, je Norveška za Teslo najboljši trg na svetu.
Na severu nismo videli nobene Tesle, med Trondheimom in Oslom smo jih pa vsak dan videli vsaj 50.
Slišal sem, da v Narviku živi možakar, po poklicu zdravnik, ki jih ima kar sedem (po enega v vsaki barvi).
Videli smo tudi veliko drugih električnih avtov.
V mestu Oppdal smo zapustili cesto E6 in se po cesti 70 odpeljali proti Sunndalsøri.
Vožnja po cesti 70 je čudovita.
Cesta se najprej vzpne visoko nad kanjon reke Drive, potem se pa spusti čisto do reke.
Potem se vse do Sunndalsøre vozimo po dnu ozke doline, ki jo obkrožajo visoke in strme gorske stene.
Čez skoraj navpične stene pada veliko zelo visokih slapov, med njimi tudi Vinnufossen.
Vinufossen je visok 860 metrov in je najvišji slap v Evropi, na svetu pa šesti najvišji.

IMG_2950.JPG


IMG_2952.JPG


IMG_2953.JPG


Najprej smo nameravali prenočiti v Sunndalsøri, ampak pred prihajajočim slabim vremenom smo raje pobegnili v Eresfjord.
V Eresfjordu smo našli zelo lepo urejen kamp ob reki Eira, kjer je mrgolelo rib.
Ves večer smo poslušali pljuskanje rib, ki so skakale iz vode.

IMG_2960.JPG


IMG_2959.JPG


Naslednji dan smo prišli do krajev, ki smo jih obiskali že leta 2010.
Najprej nas je čakal vzpon na Trollstigen.
Vreme ni bilo najlepše, na vrhu je bilo vse v megli.
Ker je bil petek, je bilo tudi precej gneče.

IMG_2962.JPG


IMG_2964.JPG


IMG_2965.JPG


IMG_2966.JPG


IMG_2968.JPG


IMG_2974.JPG


IMG_2976.JPG


Na drugi strani smo se spustili proti Valldalu in vreme se je nekoliko izboljšalo.
V Valldalu je treba na trajekt čez Norddalsfjord. Na drugi strani fjorda je Eidsdal.

IMG_2977.JPG


IMG_2979.JPG


IMG_2981.JPG


IMG_2982.JPG


Cesta 63 čez Trollstigen in naprej do Geiranger fjorda spada med najbolj turistične ceste na Norveškem.
Na vsej poti je bil naš GS deležen veliko pohval in komplimentov, ljudje so mahali in kazali dvignjene palce.
Zaradi avta smo komunicirali s precej več ljudmi, kot bi sicer.
Ljudje so kar pristopili, se začeli pogovarjati in spraševati o avtu.
Vseeno pa se mi je zdelo malce hecno, ko je nad Geiranger fjordom pristopil par, ki se je pripeljal v Ferrariju.
Gospod je bolj malo govoril, gospa je pa rekla, da bi se rad slikal z našim GS-om.
"Seveda", sem rekel in gospod se je navdušeno slikal ob avtu in tudi za volanom.
Sicer nisem mahnjen na take avte, se mi je pa zdelo fer, da se še jaz slikam v njunem Ferrariju.
Najprej sem vprašal, če se lahko v Ferrariju slika naš mulc, ki mu je pa bilo nerodno, zato sem se za volan usedel jaz.

IMG_2986.JPG


In zdaj Geiranger fjord, ki ga štejejo med najlepše norveške fjorde.

IMG_2988.JPG


IMG_2989.JPG


IMG_2990.JPG


IMG_2992.JPG


IMG_2994.JPG


Nad Geiranger fjordom smo spet prišli v meglo.
Zato smo opustili idejo o vzponu na goro Dalsnibba. Pa drugič.

IMG_2999.JPG


IMG_3000.JPG


IMG_3003.JPG


Ta dan nas je čakal le še zelo lep spust po cesti 15 do Loma, kjer smo prenočili v lepo urejenem kampu.

IMG_3008.JPG


IMG_3005.JPG


Naslednje jutro je bilo lepo, kar je bilo izvrstno - ta dan smo imeli v načrtu vožnjo čez Sognefjell.
Cesta 55 od Loma to Lustrafjorda je ena najlepših norveških cest, pa tudi najvišja - dvigne se do 1434 metrov.
Speljana je med narodnima parkoma Jotunheimen in Breheimen, blizu je tudi najvišja norveška gora Galdhøpiggen (2469 m).
Tja gor bi bilo zoprno riniti v dežju - v sončnem vremenu je pa bilo čudovito.

IMG_3009.JPG


IMG_3010.JPG


IMG_3013.JPG


IMG_3015.JPG


IMG_3017.JPG


IMG_3026.JPG


IMG_3030.JPG


IMG_3032.JPG


Na drugi strani se cesta 55 strmo spusti proti Lustrafjordu.

IMG_3035.JPG


IMG_3038.JPG


Zdaj smo bili obkroženi z najvišjimi gorami, najdaljšimi fjordi in največjimi ledeniki na Norveškem.
Najprej je bilo treba prečkati Sognefjord (najdaljši norveški fjord), potem pa pri Lærdalu še skozi najdaljši predor na svetu, dolg celih 24,5 km.

IMG_3041.JPG


IMG_3042.JPG


IMG_3045.JPG


Na drugi strani predora sta kraja Aurland in Flåm, ki sta zelo obiskana.

IMG_3049.JPG


Pred štirimi leti smo se za nekaj časa ustavili v Flåmu in mislil sem, da bo tokrat podobno.
Pa so ostali trije rekli, da ne bi ostali prav dolgo in kmalu smo se odpeljali naprej.
Morda zaradi precejšnje gneče v mestu.
Odpeljali smo se v Voss in po cesti 13 proti Oddi.
Cesta 13 med Vossom in Oddo je fascinantna.
Speljana je skozi dolge predore in čez most preko Hardangerfjorda.
Najdaljši predor je Vallavik Tunnel, v katerem je celo krožno križišče.
Malce pred Oddo smo na drugi strani fjorda videli tale slap .

IMG_3051.JPG


Ker je bilo v Oddi precej polno, smo prenočili v bližnjem Hildalu, kjer je prijetno šumel slap Vidfossen.

IMG_3052.JPG


Naslednji dan smo se peljali do Preikestolena - vso pot po cesti 13.
To je bila spet zelo lepa etapa, ki je vključevala trajekt Nesvik - Hjelmeland.

IMG_3054.JPG


IMG_3057.JPG


Proti koncu je bilo vedno več prometa, vendar se je v kraju Tau velika večina vkrcala na trajekt proti Stavangerju.
Mi pa proti Preikestolenu, kjer nas je čakal pohod.

IMG_3058.JPG


IMG_3061.JPG


IMG_3064.JPG


Pohod ni dolg, po uri in pol smo bili na cilju.
Vreme je bilo z izjemo občasnih ploh kar solidno, edino močan veter je pihal.
Zaradi vetra je bilo na robu ploščadi treba biti previden, da ni koga odneslo čez rob do fjorda 604 m nižje.

IMG_3072.JPG


IMG_3066.JPG


IMG_3068.JPG


IMG_3074.JPG


IMG_3077.JPG


Po Preikestolenu smo na Norveškem prenočili le še enkrat - v Grimstadu blizu Kristiansanda.
Po sliki sodeč je bilo vreme videti kar v redu, ampak to je bila noč in jutro z najbolj zoprnim dežjem.
Vsakih dvajset minut se je naenkrat ulilo kot iz škafa, tako da sem komaj pospravil šotor.

IMG_3082.JPG


Iz Grimstada smo se odpeljali proti Oslu in naprej na Švedsko.
Načrt je bil prenočiti v Göteborgu, ampak nam ni uspelo.
Kamp, kjer smo prenočili pred štirimi leti, so tačas zaprli.
Ostala dva kampa sta bila pa polna.
Zato smo nadaljevali pot proti jugu in malce pred polnočjo našli majhen kamp s prijaznimi lastniki.
Zjutraj smo se peljali mimo mesta Malmö (kjer nam je navdušeno mahal možakar v avtu s švedskimi tablicami in bosanskimi zastavicami) in čez Øresund na Dansko.

IMG_3085.JPG


IMG_3089.JPG


IMG_3090.JPG


Na Danskem smo našli lep kamp v majhnem mestu Tappernøje.
To je bila po dolgem času prva noč brez dežja in na toplem soncu smo posušili brisače in halje.

IMG_3092.JPG


Zjutraj smo šli na trajekt Rødby - Puttgarden in se po stranskih cestah (da smo se izognili Hamburgu) zapeljali do Braunschweiga.

IMG_3099.JPG


IMG_3104.JPG


V kampu Glockenheide sta nas spet obiskala Gabi in Guenter, spet sta prinesla kavo in piškote.

IMG_3110.JPG


Nam je pa ostal še obisk tete in strica v Taunussteinu in naslednji dan vožnja do doma.

IMG_3118.JPG


IMG_3120.JPG


IMG_3124.JPG


IMG_3127.JPG


Po prevoženih 11.336 km in po malce manj kot štirih tednih smo bili spet doma.
 

mimika

Pripravnik
8. feb 2008
703
0
16
Kapo dol - super tura. So bili kakšni problemi z avtom? Lahko še malo s finančnega vidika napišeš - sploh prenočišča - kampiranja, cestnine,.. Bencina predvidevam da ste skurili za tam okoli 1500€?
 

Valhalla

Guru
17. dec 2007
4.020
772
113
Čudovito! Sever je destinacija! Precej ponosno lahko povem, da sem bil že povsod, razen na Preikenstolnu / Kristiansandu ne. In da komaj čakam, da se bom vrnil.

Izpostavil bi Punkaharju, Reine na Lofotih in Lofote same, rt vzporedno z Nordkappom, Hammerfest, Mons Klint, mah saj jih je preveč.

Zelo lep dopust in za sever veliko lepega vremena. V prilogi prizor iz vzhodne Finske, blizu meje z Rusijo, blizu Punkaharju / Savonlinna, avgust 2013.
2072670-2013-08-15_15-53-06(Small).JPG
 

Priponke

  • 2072670-2013-08-15_15-53-06(Small).JPG
    2072670-2013-08-15_15-53-06(Small).JPG
    85,6 KB · Ogledi: 1.297

HEPAN

Majstr
5. sep 2007
2.888
155
63
to pa je super ideja..pa cestitke za pogum :D ccc..

fajn si napisal, da ti lahko kr vkradem destinacije pa naredim podobno pot...samo ne vem ce bi moj avto to zdrzal :D
 

gas

Fizikalc
23. jul 2007
2.234
54
48
Dej povej kako sta otroka prenesla tolk voznje? A jima je bilo dolgcas ali,....

Drugace bravo,.tvoje potopise je zmeraj zanimivo brati
smile-1.gif
 

alfist555

Fizikalc
4. okt 2007
1.823
1
38
Odlicen potopis. Ze prejsnega sem z uzitkom bral (in pogledal filmcke), tega pa se bolj, ker sem tud sam ze izkusil nekaj lepot Norveske.
cheer.gif

Je predor na Nordkapp sedaj res brezplacen?

@valhalla
Kaj je se v tistem koncu finske zanimivega? Punkahar, Savonnlina?? Se kaj? Zaradi cesa si naredil tak obvoz mimo Lahtija in Jyvaskyle? Ce bi sel skozi Saint Petersburg bi bili omenjeni kraji prirocno ob poti, iz Helsinkov je pa kar konkreten ovinek.

LP