Slikanje Lidl računov KP

[jello]

In?

Vprašal si če je kdo kdaj izračunal ali se jim splača metat denar v reklamo (ali nemara to delajo iz čistega veselja do zapravljanja denarja). Jaz pa sem ti odgovoril enako kot davidof. Da prekleto dobro vedo koliko jim vrne vsak evro zapravljen v marketingu.

 

[Davidoff]

Izhajaš iz napačnega izhodišča oz nisi ciljana skupina. Sama ideja promocije pa ni, da bi kupec prišel samo in izključno po izdelek, ki je znižan. Običajno katalog zajema kar nekaj "zanimivih" artiklov. Potem se pa računa, da bo kupec pustil še nekaj denarja na drugih izdelkov, ki jih bo zagledal oz bodo bolj ali manj subtilno vrženi pred kupca. Obstajajo podatki, ki nakazujejo, da povprečni kupec v Sloveniji nabavi za 1/3 več izdelkov kot je bil prvotni namen itd.

Verjemi, da so kalkulacije zelo realne, se pa tudi razlikujejo glede na površino marketa, starostno skupino, kraj, bližina takšne in drugačne infrastrukture itd. Na podlagi nekih inputov se potem pripravijo ponudbe, sortima, cene, promocije, načini promocije in še druge spremenljivke, ki so manj znane.

 

[SJTV1]

Citat:
Uporabnik Runo pravi:
Če gre res za vohunjenje konkurentov, so butli. Se te gospodične sploh predstavijo oziroma povejo, za koga in kaj točno delajo?

Glede primerjave cen izdelkov bi bilo pa bolj pametno, če bi dali "vohunu" 500€, mu napisali, kaj naj kupi, ga poslali najprej v Lidl, nato v Merca in bi videli, iz katere trgovine bi prišel z bolj nabasanim nakupovalnim vozičkom.

To ti ne pove, kaj povprečen kupec Lidla kupuje ...

 

[SJTV1]

Citat:
Uporabnik sass pravi:
skratka, trgovske verige mečejo kupe denarja tudi v raznorazne analize, od katerih kupci nimamo nič, trgovci pa jih uporabljajo za povečanje prodaje. ampak ker enake prijeme uporabljajo tudi ostale trgovske verige, na koncu prodaja ni nič večja. stroške teh analiz pa seveda plačamo kupci.
btw, ali je kdo od trgovcev kdaj analiziral, koliko stroškov imajo s pripravo in objavo papirnatih in TV oglasov za cene jogurtov, pralnih praškov, papirnatih brisač... ter koliko kupcev dejansko zavije k njim, ker imajo identični jogurt 2 centa cenejši, kot pri konkurenci? jaz poznam samo eno osebo, ki je hodila od trgovine do trgovine in kupovala jogurte v akciji, moja upokojena tašča namreč.

Tudi temu so namenjene take raziskave. In ja, retailerju zelo natančno spremljajo cost/benefit oglaševanja. Pa ne samo oni. Praktično vsi oglaševalci. DOstikrat se tudi kak A/B testning naredi (različni letaki z različnimi teksti), ipd ...

 

[Janch]

Kot je že omenjeno, računi se zbirajo za potrebe agencije Acnielsen, ki analizira trg, navade kupcev, trende ipd..Te podatke potem dobijo večji trgovci (Mercator, Spar, Tuš, po novem celo že Jager in Eurospin) in ti podatki in raziskave trgovcem pomagajo pri pripravi strategij ter dejansko povedo, kje je kdo slabši oz boljši od konkurence ter nominalni tržni delež trgovca na trgu, kot tudi delež na posamičnih blagovnih skupinah. Omenjeni trgovci namreč sami pošiljajo prodajne podatke (količina+vrednost) v zameno za te analize, medtem ko Lidl in Hofer ne sodelujeta, zato pa se potem poslužujejo takega sistema zbiranja podatkov oz računov. Seveda so glede na kvaliteto podatkov, ki se zbirajo na način fizičnega zbiranja računov, potem tudi temu primerno bolj "grobi" podatki za omenjena dva trgovca a vseeno se iz tega da veliko razbrati.

Sem bil ravno prejšnji mesec na letni predstavitvi Shopper trends, ki jo je pripravila omenjena agencija in res v detajle vidiš vse potrošniške navade ter zelo sofisticirane analize, ki se tičejo trgovske branže. Torej vprašanje kaj si trgovec s temi podatki lahko pomaga je povsem odveč..

 

[darjan]

Tu mi nekaj ne gre v račun...špar in merc imata odličen sistem zbiranja podatkov, njune kartice. Zakaj bi še potrebovali podatke iz Lidla?

 

[sajkek]

zato ker jih hofer in lidl, posekata na skoraj vseh črtah...sicer pa ta hiperprodukcija in hiperpotrošnja ter nato še hipersvinjanje pelje nas vse dol po bregu.

 

[SJTV1]

Citat:
Uporabnik darjan pravi:
Tu mi nekaj ne gre v račun...špar in merc imata odličen sistem zbiranja podatkov, njune kartice. Zakaj bi še potrebovali podatke iz Lidla?

Ker njune kartice ne povedo, kaj kupujejo (in kako) tisti, ki niso njihovi kupci. To je pa treba vedet - drugače takih ne moreš dobit k sebi oziroma ne veš, zakaj te tvoji kupci zapuščajo k njim.

 

[darjan]

To bi bila dobra dodana dejavnost za smetarska podjetja, poberejo iz košev račune in potem prodajo analizo. sigurno bi se na tak način dobilo večji sample, kot to kar težijo folku.

sajkek: kakšna hipersvinjarija pa, oz kaj imata tu zraven lidl/hofer?

 

[Janch]

Citat:
Uporabnik SJTV1 pravi:

Citat:
Uporabnik darjan pravi:
Tu mi nekaj ne gre v račun...špar in merc imata odličen sistem zbiranja podatkov, njune kartice. Zakaj bi še potrebovali podatke iz Lidla?

Ker njune kartice ne povedo, kaj kupujejo (in kako) tisti, ki niso njihovi kupci. To je pa treba vedet - drugače takih ne moreš dobit k sebi oziroma ne veš, zakaj te tvoji kupci zapuščajo k njim.

Točno to je poanta vsega skupaj!

 

[ribicija]

V iskanju vedno nižje cene, kupujemo slabšo kvaliteto. Ali pa se ti zdi morda normalno, da v trgovini kupiš 1kg paradižnika, ki prihaja iz Španije po 1 EUR? Nekje morajo šparat, da ga lahko proizvedejo za 40 centov. Šparajo na plačilih delavcem, na kvaliteti pridelave, ipd..

Naše želje po nižjih cenah, nam dajejo hrano in ostale izdelke, ki so nižje kvalitete kot pred 20 leti. Je bil lani en hudo dober dokumentarec na to temo na RTV SLO.

 

[darjan]

Kupujem samo lušta in to v hoferju. Kupujem samo bio govedino, v hoferju. Kupujem slovenska jajca pašne reje, v hoferju, kupujem bio smetano, slovensko, v hoferju. Kupujem bio ementaler/trapist avstrijski, v hoferju. Kupujem bio sveži sir, avstrijski, v hoferju.

To je slaba kvaliteta?

 

[sajkek]

ja, ker ta bio je že dolgo samo marketinški spin.

Več kupuješ, več požreš, več zavržeš več poserješ. Lose lose na celi črti.

 

[darjan]

Če bi bilo to res, bi dobival gor tudi kile, edino če bi žrl pač vlaknine, to pa ne.

iz vidika hranilnih vrednosti je bio res spin, ampak do okolja je pa bolj prijazen. Pa vsaj do tega ne more priti, kar se dogaja recimo z jajci iz nizozemske.

 

[dinos77]

Ja vau, vse kar pa ni bio v hoferju pa bolje da ne pogledš, kaj šele, da bi kupil. Ker je poden od kvalitete.

 

[McGiver]

Jaz bom povedal le moje globoko prepričanje glede Lušta - cenovni nateg desetletja. Enak paradajz (po okusu in obliki) pridelan v Brežicah ali pa takoj čez HR mejo je vsaj tretjino cenejši, pa še vedno pol predrag.
Visijo pa vsi v luftu pod plastičnimi kupolami.

 

[Hanzi]

Lušt je zakon v primerjavi s tujim. Ko dobiš paradajz z vrta ali iz njive je ljst kar naenkrat največji možen odpad. Julija, avgusta, septembra, je vsak paradajz iz njive 100x boljši od lušta.

 

[Janch]

Probajte paradižnik Zarja pa boste pozabili na Lušta. Garantiram.

 

[ThorZEN]

Lušt uporablja pač sorte, ki so bolj odporne na poškodbe/prevoz/skladiščenje, zato se z domačim nikoli ne bo mogel kosat. Pa vedno bolj se, vsaj meni osebno, zdi podoben ostalemu šrotu iz tujine.

 

[sajkek]

itak , sej direktnega sonca ni nikoli videl...doma smo vzgojili en tak paradižniki po siliom prilke, ker se je rastlina zlomila pa smo jo dvignil in z izolirtrakom povezal (ne vprašujte).. zadeva je prezivela in gor so tudi zedozoreli veliki paradizniki. Lepi mesnati rdeče,okus panikakav, samo kompost.