Doktorji bi višje plače?

jurek1973

Guru
3. sep 2007
3.914
816
113
Citat:
Uporabnik bizi pravi:
1700€ penzije bi imel tudi, če bi se praskal po jajcih. Tako pa že več kot 20 let dela zastonj in je zato popljuvan. Samo v Sloveniji. Sram vas bodi.
bonk.gif
In kje sem ga pljuval?
Le napisal sem, da njegov pogled na zdravniško delo ni najbolj up-to-date.
Sicer pa lepo, kar počne, in ostalih 50 v ambulanti tudi.
Ni pa fer od njega, da na podlagi svojih potreb ocenjuje druge. Ker, roko na srce, 85-letnik ima drugačne interese in potrebe.
 

igi

Guru
13. okt 2007
5.361
987
113
Celje
Obišči stran
Citat:
Uporabnik Jabe pravi:
Če bi skupaj, bi bila komot ena cena - najvišja, pa se živ bog ne bi moral ob to obregniti, ker ni primerjave. Takole vsaj na izi način vidiš, kje in kdo je rak. Nabavna cena ne more variirat za več kot 10 ajd mrbit 20 posto, s tem da variira na dol nekdo, ne na gor. Nekdo, ki nabavi treba materiala bistveno več kot drugi. Tako kot povsod v trgovski branži. Menda lahko zahtevaš drugačno ceno nečesa, če kupiš 200kom nečesa kot pa če 5?

naročila... javna naročila so ena od bolj donosnih področij pri dobaviteljih. Vsak mali s.p.jevec dobi ceneje robo kot javna podjetja.
Nabavni pa tudi marsikaj dobijo...
 

Peror

Majstr
5. mar 2015
1.678
216
63
Citat:
Uporabnik jurek1973 pravi:
Citat:
Uporabnik LeQuack pravi:
...Ker to da lahko stavkajo ti pa moraš vsak mesec še vedno dati od plače je nedopustno.
Pa dajmo prosim enkrat pravilno pisat: a 40 urni delovnik se imenuje stavka?
"Stavkajo" tako, da ne delajo nadur. Pika. Samo to je "stavka".

Tiste, čisto ta prave, "delavske" stavke pa itak ne smejo izvesti.
Klinc pa stavka, če moraš še vedno pregledat vsakega kekca, če ni slučajno kaj nujnega.

Ti delaš v zdravstvu ane?
 

sajkek

Guru
16. mar 2008
33.393
9.133
113
Citat:
Uporabnik Peror pravi:
Citat:
Uporabnik jurek1973 pravi:
Citat:
Uporabnik LeQuack pravi:
...Ker to da lahko stavkajo ti pa moraš vsak mesec še vedno dati od plače je nedopustno.
Pa dajmo prosim enkrat pravilno pisat: a 40 urni delovnik se imenuje stavka?
"Stavkajo" tako, da ne delajo nadur. Pika. Samo to je "stavka".

Tiste, čisto ta prave, "delavske" stavke pa itak ne smejo izvesti.
Klinc pa stavka, če moraš še vedno pregledat vsakega kekca, če ni slučajno kaj nujnega.

Ti delaš v zdravstvu ane?

sej se vidi. In ne, ni "sestra".
 

jurek1973

Guru
3. sep 2007
3.914
816
113
Jp.

Pa poznam (zelo dobro) še eno, ki je bila pred leti med "top zaslužkarji", pa na TVju,...
In vem tudi zakaj tako, ampak to ponavadi novinarjem ni tako zanimivo, kot samo tisto "extremna plača".
 

Romzi

Guru
4. sep 2008
9.636
3.450
113
Dobrova pri LJ.
ksz
Mnja, narod se itak spozna na vse in vsakega. Pametni ko [cenzura]. Pametni zaradi učiteljev, ki delajo samo 4 ure (kao) in ne znajo vzgajat in učit, pametni zaradi zdravnikov, ki imajo doma (a so sploh kdaj doma?) zlate palice. Zaradi kmetov, ki samo vlečejo mastne EU subvencije. ........Vsi pametni. Samo zase ne. Namesto da se vsak drugi spotika v plače npr. zdravnikov - kaj si pa sam naredil (karkoli že delaš), da bi imel boljše pogoje dela (ne nujno samo plačo), najsi bo to v gospodarstvu, zdravstvu, šolstvu ali kjerkoli že? Kdo komurkoli brani da naredi tisto malenkost od medicinske fakultete? Valda bi to lahko vsak runkelj naredu, samo če bi hotu, anede. Itak.
Težava je sistemska na vseh področjih, težava je tudi v mentaliteti, težava je v tem, da noben noče, niti ne sme štrleti iz množice.
Opozoril ne bo nihče, ki je samo z enim nohtom vpet v sistem, ker bo dobil po *****. Takle mamo.
Pol se ti pa zgodijo neki prostesti in vržejo enega župana ali pa zamenjamo 6 vlad v dveh letih. Menja se samo fasada, mlini v ozadju pa meljejo dalje. Tam so tisti pravi "strici iz ozadja". Javna naročila, dvorni izvajalci, žblj in žnj ultra uspešne firme z raznimi polapismenimi juræki na čelu, če samo na hitro pogledaš poslovanje, ti je v trenutku jasno, kako in kaj.
 

IbizaDriver

Guru
Osebje foruma
21. jul 2007
10.192
3.821
113
V bistvu je bil dan tudi podatek da je tudi med 500 najbolje plačanih javnih uslužbencev večina zdravnikov. (torej 500, ne 50, kar je pa že skoraj 10% vseh zdravnikov).

Sicer pa gledam Tarčo. Brutalno. Tukaj bi moralo kar na licu mesta (v sami oddaji) slediti nekaj odstopov. Predvsem pa bi bilo lahko vse skupaj pošteno sram.

In če se reši vsaj dela tega, gre lahko zaradi mene ves prihranek zdravnikom. Bi jim vseeno privoščil precej bolj pa da gre na neke čudne račune v tujino.
 

SJTV1

eV12
18. jul 2007
18.922
1.087
113
www.adriamedia.si
Citat:
Uporabnik kreden1 pravi:
Kako je mogoče, da povprečen zdravnik, ki dela že celo kariero v Sloveniji, ki je par let pred penzijo, prejema 2 tisoč neto na mesec po 30+ letih delovne dobe (z vsemi dodatki, sem si zelo dobro pogledal plačilno listo)?

Zakaj bi nekdo, ki opravlaj ves čas enako delo, dobilav vedno večjo plačo (razen popravkov zaradi inflacije). Dodatek na delobno dobo je pač neumnost, avtomatksa napredovanja tudi.
Eden največjih problemo plačnega sistema JS je, da so v njem v plačilne razrede razporejeni nekakšni nazivi namesto delovna mesta, In tako folk pleza po lestvici navzgor, pa čeprav vedno opravlja enako delo.
Sorry, če kocke zlagaš s kupa A na kup B, je logično, da to počneš vedno za enak denar, razen seveda, če si bolj ulinkovit. To je treba nagraditi, ne pa število let, ki si jih preživel ob prelaganju kock.
Ravo tao je smešno, da predstojnike oddelkov nekaj volijo in imajo mandate in nevemkajševse. Na delovno mesto vodje oddelka naj pač napreduje najbolj sposoben (ko se to izprazni), in tam naj bo, dokler ne gre kam drugam oz. dokler v redu dela. Ne pa, da vsakih par let potem take menjajo zaradi glupega sistema.
 

Floki

Guru
6. sep 2007
9.891
3.020
113
Najvišje povprečne plače v JU:

št. zaposlenih, povp. bruto plača z dodatki
LEKARNA SEVNICA 16, 3.765,16
ŽALSKE LEKARNE ŽALEC 13, 3.301,35
LEKARNA MOZIRJE 11, 3.265,46
AGENCIJA ZA ZAV. NADZOR 40, 3.368,11
AGENCIJA ZA TRG VRED.PAPIRJEV 43, 3.317,22
GASILSKO REŠEVALNA SLUŽBA KRANJ 54, 3.050,63
EKONOMSKA FAKULTETA 247, 3.011,68
PRAVNA FAKULTETA 63, 3.344,13
AKADEMIJA ZA GLASBO 81, 3.089,35
SPECIALIZIRANO DRŽAVNO TOŽILSTVO REPUBLIKE SLOVENIJE 60, 3.455,92
MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO, INŠPEKTORAT ZA JAVNI SEKTOR 16, 3.073,95
KABINET PREDSEDNIKA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE 20, 3.177,86
SKLAD ZA FINANCIRANJE RAZGRADNJE NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO IN ZA ODLAGANJE RADIOAKTIVNIH ODPADKOV IZ NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO 4, 3.255,31

Zanimivo, lekarnarji ki niti ne delajo nadur.
 
Nazadnje urejeno:

SJTV1

eV12
18. jul 2007
18.922
1.087
113
www.adriamedia.si
Tale povprečja itak nič ne povejo. Pri lekarnarjih verjetno praktično ni slabše plačanih delovnih mest. Ena bolnišnica jih ima cel kup, in vlečejo povprečje dol.
 

jurek1973

Guru
3. sep 2007
3.914
816
113
Citat:
Uporabnik ferdo pravi:
Sicer siol je rumeni tisk, vendar:
http://siol.net/novice/slovenija/prvih-50-najbolje-placanih-v-javnem-sektorju-je-zdravnikov-429956

50 - ne 30 od 50, vseh 50 je zdravnikov.
Jaz pa ko bedak iščem hišnika Romana iz našega vrtca na tem seznamu.
Pa čistilko Marijo. Pa ju ne najdem.



Ja pa pi**da, kdo bi pa moral biti na vrhu seznama?
Tajnica od župana? Knjižničarka tu preko ceste?

Ni vam prav, ko deajo nadure, ni vam prav, ko jih ne.
Če pa že delajo nadure, vam spet ni prav, da dobijo plačano.
Ker boh ne daj, da kdo dobi več kot 3x minimalca.

Stokajte pa itak sami taki, ki delate za 680€.
In greste po koncu izmene ob 15:00 v gostilno in tam do večera modrujete, kako slabo ste plačani.
Da si zaslužite več. Delate pa delo, ki se ga drug delavec priuči v dveh dnevih, dresirana opica pa v enem tednu.
In se bojite za svoje službe, pa ste tiho ko riti, tako kot vaši sindikati.
Namesto da bi si povečali svojo vrednost, pa nekaj naredili na tem, da izboljšate svoj pogajalski položaj.
Ampak to je pa že pretežko, v kakšno popoldansko šolo hodit al pa na kak tečaj it.
Je lažje v gostilni stokat al pa ko prašič pred TVjem ležat pa Survajverja gledat.
Pa spet stokat, kako je življenje nepošteno, kako eni zaslužijo 5x več kot vi. Ja, saj so v življenuju že naredili 5x več kot vi za svojo vrednost, in to zdaj vnovčujejo.

Zdaj pa res že komaj čakam, da se ta zdravstveni sistem končno sesuje, da se zadeva prepuca, da 30% ljudi (največjih jamračev, najslabših plačnikov in največjih porabnikov zdravstva) ostane brez zavarovanja, ker bo predrago. Bojo že v pro-bono ambulantah porihtali.

Pi***da, se mi pritisk dvigne ob takih lestvicah: glej zdravnike, največ zaslužžijo, pa še jim ni dost".
OK, pa dajmo še malo posploševat:
* una dva Loginova, enga animiranga mačka prodajata za 800.000.000€. Sklep: vsi programerji so miljonarji. Super.
* ejga unga Češkota, med najbogatejšimi slovenci, pa kak lepi avto ma. Sklep: vsi njegovi zaposleni so super plačani.
* keramičar pripelje otroka v vrtec s tuaregom, plačuje pa 27€ vrtca. Sklep: vsi keramičarji so bogate barabe.
* tam zraven Revoza v Novem mestu je cel kup ganc novih renojev. Sklep: dobro francozi plačujejo, vsak šraufar si lahko privošči nov avto.

Da niti ne omenjam malaraja, ma višjo urno postavko ko možganski kirurg.
(OK, pustimo zdaj, da primerjam bruto in neto, ampak takšna malenkost pri primerjavi nobenega jamrača ne zmoti)
Tudi ne pri kričanju "Glej jih, 11000 majo plače, jaz pa dobim 380€" (spet sicer pozabijo na bruto-neto, pa da plačuje še 350€ kredita)
 

IbizaDriver

Guru
Osebje foruma
21. jul 2007
10.192
3.821
113

Citat:
Uporabnik kreden1 pravi:
Kako je mogoče, da povprečen zdravnik, ki dela že celo kariero v Sloveniji, ki je par let pred penzijo, prejema 2 tisoč neto na mesec po 30+ letih delovne dobe (z vsemi dodatki, sem si zelo dobro pogledal plačilno listo)?

Poglejmo realne številke (bruto):

Zdravnik začne (po faksu) v 35 plačilnem razredu (1650 eur) oziroma glede na pogoje dela lahko tudi v 40 pl.(2001 eur) razred.

Če gre na specializacijo (3-4 leta) lahko gre do 45 razreda (2422 eur) oziroma starejši do 53 razreda (3280 eur).

Če še malo doštudira:

Zdravniku, ki pridobi stopnjo magistra oziroma doseže doktorat znanosti (s področja medicine), ki ni pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu, ki ga zaseda, se plača poveča za:
- magistru 0,20 vrednosti količnika 1,00 v prvi tarifni skupini
- doktorju znanosti 0,50 vrednosti količnika 1,00 v prvi tarifni skupini

Zanimivi so tudi dopusti (naj bi sicer bilo zdaj nekaj omejeno)i:

(1) Zdravniku pripada glede na delovno dobo:
- do 3 let
18 dni
- nad 3 do 7 let
19 dni
- nad 7 do 10 let
20 dni
- nad 10 do 15 let
21 dni
- nad 15 do 20 let
22 dni
- nad 20 do 25 let
23 dni
- nad 25 let
24 dni
(2) Za zahtevnost dela pripada:
- sekundariju
4 dni
- zdravniku
5 dni
- specialistu
6 dni
(3) Zdravniku se glede na delo, ki ga pretežno opravlja, letni dopust poveča še:
- za delo v prosekturi
za 10 dni
- za delo na intenzivnem oddelku, v urgentni službi ali operacijski dvorani
za 2 dni
- za stalno delo z viri ionizirajočega sevanja
za 18 dni
- za občasno delo pri virih ionizirajočega sevanja
za 9 dni
diagnostikom in terapevtom
za 3 dni
(4) Zdravniku se glede na psihične obremenitve letni dopust poveča zaradi dela z duševno motenimi osebami za: 10 dni
(5) Zdravniku se glede na socialne in zdravstvene razmere letni dopust poveča:
- materi in očetu samohranilcu za vsakega otroka do 15 let starosti
za 1 dan

(6) Zdravniku, ki dopolni 50 let starosti, se letni dopust poveča za 5 dni.
Kriterij delovne dobe oziroma določene starosti se upošteva zdravniku pri določanju dolžine letnega dopusta, če je izpolnjen v koledarskem letu za katerega se določa dolžina letnega dopusta.

Dodatki:

Zdravniku se za opravljanje vodilnih in vodstvenih funkcij plača poveča za vodstveni dodatek v višini 0,20 do 1,00 količnika za I. plačilni razred prve tarifne skupine, in sicer glede na:
- število delavcev, za katere je odgovoren,
- vsebino in obseg dela,
- izobrazbeno strukturo zaposlenih,
- velikost celotnega prihodka zavoda.

Zdravniku pripadajo za delo v posebnih delovnih pogojih, ki izvirajo iz razporeditve delovnega časa, naslednji dodatki:
- za nočno delo
30%
- za delo na praznik in nedeljo
100%
Osnova za izračun dodatkov je osnovna plača zdravnika (preračunana na urno postavko).
Dodatki iz prvega odstavka se med seboj ne izključujejo, razen dodatka za delo na praznik in dodatka za delo v nedeljo.
Dodatke se obračuna in izplača le za čas, ko zdravnik dela v razmerah, zaradi katerih mu dodatek pripada.

Za izmensko delo v popoldanskem in nočnem oziroma za redno delo v popoldanskem in nočnem času pripada zdravniku dodatek najmanj v višini 10% od osnovne plače.

Za delo v deljenem delovnem času pripada zdravniku dodatek v višini najmanj 15% od osnovne plače, če prekinitev delovnega časa traja več kot 1 uro oziroma 20% od osnovne plače, če prekinitev delovnega časa traja 2 uri ali več.

Dežurstvo je posebni delovni pogoj delovnega mesta, ko mora biti zdravnik prisoten v zavodu, da lahko opravlja nujne zdravniške storitve.
Stalna pripravljenost je poseben delovni pogoj delovnega mesta, ko mora biti zdravnik vsak čas dosegljiv zaradi opravljanja nujnih zdravniških storitev.
Za vsako uro obvezne prisotnosti pripada zdravniku ob delavniku plačilo v višini 90% urne vrednosti osnovne plače delovnega mesta, za katero se dežurstvo opravlja. Če ure obvezne prisotnosti sovpadajo z nedeljo, praznikom ali nočnim časom, pripadajo zdravniku tudi dodatki v višini, kot so določeni v 66. členu te pogodbe.
Za vsako uro stalne pripravljenosti pripada zdravniku plačilo v višini 30% urne vrednosti osnovne plače delovnega mesta, za katero se stanje pripravljenosti opravlja. Ob nedeljah, praznikih ali nočnem času se dodatek poveča za ustrezne dodatke iz 66. člena te pogodbe.
Čas, v katerem zdravnik med dežurstvom ali v stalni pripravljenosti opravlja storitve, še v mejah kadrovskih in organizacijskih možnosti prerazporeja v redni delovni čas; če pa to ni mogoče, pa predstavlja delo preko polnega delovnega časa in se mora gibati v zakonsko določenih mejah. Opravljeno delo med dežurstvom in v stalni pripravljenosti se ugotavlja na podlagi evidence, način evidentiranja pa določi ustrezni akt zavoda.
Ure obvezne prisotnosti stalne pripravljenosti in ure opravljanja storitev se medsebojno izključujejo

Za delo v težjih delovnih pogojih štejejo zlasti:
- patomorfološko, histološko in mikrobiološko delo;
- delo s težje duševno prizadetimi bolniki;
- delo v prostorih, ki vsebujejo hlapne anestetike in narkotike;
- delo na intenzivnem oddelku in urgentnih ambulantah;
- delo v pogojih drugih zdravju škodljivih vplivov;
- delo v prostorih brez dnevne svetlobe;
- delo na terenu;
- delo s prisilno držo telesa;
- delo, kjer se zahtevajo specifične sposobnosti ali dela kjer gre za večje senzorne obremenitve ali motorično koordinacijo.
Za občasno delo v težjih delovnih pogojih, ki obsega najmanj tretjino delovnega časa pripada zdravniku najmanj 5% osnovne plače ter za občasno delo v težjih delovnih pogojih, ki obsega manj kot tretjino delovnega časa in več kot 10 ur na teden najmanj 3% osnovne plače.

Zdravniku, ki je določen, da v okviru svojega dela v rednem delovnem času uvaja v delo pripravnike, sekundarije, specializante oziroma druge zdravstvene delavce in sodelavce, pripada za vsako, s programom mentorskega dela določeno uro dodatek v višini najmanj 30% urne vrednosti njegove osnovne plače in se mu za opravljanje mentorskih dolžnosti omogočita dve uri tedensko v okviru redne delovne obveznosti.
d) Dodatek za delovno dobo

Zdravniku pripada dodatek za delovno dobo v višini 0,5% od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe. Ta dodatek se zdravnicam, ki imajo več kot 25 let delovne dobe, poveča še za 0,25% za vsako izpolnjeno leto delovne dobe nad 25 let.

73. člen
Za vsako uro dela preko polnega delovnega časa pripada zdravniku plačilo v višini 150% vrednosti urne postavke osnovne plače delovnega mesta, za katero se dežurstvo opravlja. Če tako delo sovpada z nedeljo, praznikom ali nočnim časom mu pripadajo ti dodatki v višini in na način, kot to določa 66. člen te pogodbe.

Zdravniku se lahko osnovna plača poveča do 20% zaradi doseganja nadpovprečnih delovnih rezultatov. Merila za ugotavljanje uspešnosti se določijo v aktu zavoda. Kriteriji za ugotavljanje delovne uspešnosti so:
- preseganje pričakovanih rezultatov
- nadpovprečne obremenitve
- samostojnost pri delu
- zdravstveno prosvetno delo
- posredovanje svojega znanja drugim.

Zgoraj je bila omenjena zdravnica po 30 letih delovne dobe, brez specializacije. Začne torej z 1650 eur. Vsake tri leta gre gor za en razred, torej je sedaj v 45 pl. razredu (2422 eur). Za 30 let delovne dobi še 16,25 % dodatka (393 eur). 10% (242 eur) dobi za izmensko delo (večina družinskih zdravnikov pri nas dela izmensko). Kot berem je večina javnih uslužbencev pri nas ocenjena z odlično, zato je lahko plača višja še za 20% (484 eur). Recimo tudi da dežura povprečno dva dni masece na mesec (torej 2x12 ur) in da od tega pol časa spi, pol pa dela. Za spanje dobi za en dan 6x90% urne postavke = 75 eur, za delo pa 6x150% urne postavke (125 eur), skupaj za oba dneva 400 eur.

Seštejmo: 2422 (45 razred) + 393 (delovna doba) + 242 eur (izmensko delo) + 484 eur (uspešnost) + 400 eur (dežurstvo) = 3941 eur bruto, kar je v bistvu tudi povprečna plača zdravnika. Neto je v tem primeru okoli 2410 eur. Priznam, je manj kot sem mislil, a za to se imamo na veliko zahvaliti tudi naši državi, ki naravnost destimulira višje zaslužke

Recimo za 3000 neto (kar je zahteva zdravnikov - ne sicer v tej stavki a že od prej hočejo 3x povprečne neto plače), bi moral biti bruto preko 6000 eur (to seveda varira glede na razne okoliščine, a je v vsakem primeru veliko).
 

membrain

Majstr
4. jun 2014
2.863
283
83
Kako da so pri tolikšni obremenjenosti, dežurstvih in nadurah lahko takšne čakalne dobe? To mi nekako ne gre skupaj.
 

jurek1973

Guru
3. sep 2007
3.914
816
113
Citat:
Uporabnik membrain pravi:
Kako da so pri tolikšni obremenjenosti, dežurstvih in nadurah lahko takšne čakalne dobe? To mi nekako ne gre skupaj.
Spet eden, ki mu ni jasno, kaj je vzrok in kaj posledica, niti kaj je s čim povezano ali pa ne.

Čakalna doba je dovisna od tega, koliko storitev ZZZS plača.
In če je potreb po tej storitvi več , se pač čaka.
(v številkah: če ZZZS plača 1000, potreb je pa 1200, jih bo 200 čakalo naslednje leto.)

Obremenjenost pa je posledica primalnjkljaja osebja.
bolnica od ZZZSja dobi "naročilo" za 1000 storitev.
En zdravnik lahko na leto opravi 400 storitev. Bolnica ima 2 zdravnika, ker za tretjega "ni računice".
Pa ZUJF prepoveduje, pa niti ni kandidatov.
In tista 2 pač morata kakor vesta in znata, opraviti 25% več.
In potem ministrica da še nekaj denaraja za skrajšanje vrst, pa morata ista 2 zdravnika opraviti še dodatnih 100 storitev.
Pa imaš hitro nadure in preobremenjenost.
Pa ti ni prav, da dobita plačano, kar sta (več) naredila.
In potem se čudiš, ko zdravnika rečeta: zdej pa dost, ne bom več delal nadur.
In ti spet ni prav.