Jaz se s prodajo končnemu kupcu ne ubadam več izven kroga lokalne skupnosti. Same neresnosti, tvegaš preveč, da nimaš kam z mesom. Naroči 200 kil, pol ure pred prevzemom se pa spomni, da bi pol kile od zadnjega stegna, pa še 40 kilometrov stran pelji zastonj, ker v okolici ne moreš nikomur drugemu prodat, saj imajo vsi svoje. Pokličeš zadrugo, pride kamion in gre bikec papa. Res pa je, da goljufajo barabe pri tehtanju in je fino it zraven na ogled tehtanja.. Moti me samo to, da ni nobene razlike pri plačilu, ali krmiš govedo s suho krmo in silažo brez dodatkov(ni nobenega smrdenja, če delaš vse natur - vam smrdijo dodatki) ter žita, ali pa samo z mešanico silaže, umetnih dodatkov, pa žitom prešpricanim s pesticidi. Pomembna jim je samo kilaža.
Ko sem nazadnje peljal lepo mlado telico in vprašal mesarja za kvaliteto mesa, je rekel: "meso je kot za angelčke." Plačano pa isto kot tretirano sranje. Ko vzamem nazaj meso, ga vzamem zase in za družinski krog. Vem, da je super in boljše kot to ne more bit. Neke bajne ekonomske računice ni, subvencij ne dobim, čim se vpleteš v katerokoli državno shemo imaš takoj inšpektorje vsak dan na grbi... a najbolj pomembna je samooskrba.
