Citat:
Ali je fotografija osebni podatek? Kako je urejeno njeno varstvo?
Fotografija osebe je skupek dokaj popolnih in natančnih lastnosti posameznika,
saj gre za nosilec, ki je nekakšna tehnična preslikava lastnosti posameznika na
kak medij. Sodobna pravna teorija in sodna praksa sta enotni, da je samo fotografiranje
osebe brez njene vednosti in privolitve načeloma dovoljeno, sporna
pa je objava fotografije v tiskanem ali spletnem mediju.
Za objavo fotografije je treba pridobiti dovoljenje fotografirane osebe, ki mora
biti prostovoljno. Dovoljenje velja le za določeno osebo, ki ji je dana privolitev,
ter za dogovorjeni čas, način in namen objave. Zloraba privolitve in zato poseg
v zasebnost je, če je večkrat objavljena fotografija osebe, ki je bila dana le za
enkratno uporabo, ali če objavi fotografijo več oseb (npr. v več medijih). Objava
brez dovoljenja prizadetega je lahko le objava v javnem interesu. Tako je
dovoljena objava fotografije na javnih mestih (fotografije z različnih prireditev,
fotografije parka, ulice ali trga, in podobno). Na javnih mestih lahko pričakujejo
večji vdor v zasebnost predvsem javne osebe in je objava fotografije dovoljena,
če ne gre za posnetek iz njihovega vsakdanjega ali intimnega življenja.
ESČP, ki je v primeru Friedl proti Avstriji presojalo, ali je kršitev pravice do
zasebnosti zbiranje podatkov, kot so fotografije posameznikov v javnosti, ni
ugotovilo kršitve, ko je policija fotografirala demonstracije. Ugotovilo je, da ni
posegla v notranji, intimni krog posameznika, ker so bile fotografije posnete na
javnem dogodku, v katerem je prostovoljno sodeloval tudi pritožnik, in ker so
bile posnete in shranjene zaradi ugotovitve narave manifestacije in obnašanja
prisotnih v luči bodoče preiskave kakšnih postopkov oziroma kaznivih dejanj.
Tudi Informacijski pooblaščenec je v zvezi s fotografiranjem posameznika ali
množice na javnem prostoru s strani novinarjev ali drugih oseb ter snemanjem
na javnih površinah izdelal mnenji (št. 0712-768/2007/2 z dne 6. 9. 2007 in št.
0712-990/2007/2 z dne 8. 11. 2007), v katerih je ugotovil, da objava fotografije
ali posnetka posameznika na internetu ali v drugih medijih ni nujno kršitev
ZVOP-1, saj ne gre za obdelavo osebnih podatkov, če ti niso del zbirke osebnih
podatkov in niso namenjeni vključitvi vanjo. Zato je predvideno predvsem
splošno kazenskopravno in civilnopravno varstvo, kot pri posegih v pravico do
zasebnosti.
